Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Slovenska vina so odlična!

Da je Slovenija izrazito vinorodna dežela, najbrž najbolje priča podatek, da je v register vpisanih kar 30.000 pridelovalcev grozdja in vina. Le-ti skupno obdelujejo 15.600 hektarjev vinogradov in so lani v register prijavili reci in piši 58 milijonov litrov vina. Količina vsega pridelanega vina je po oceni MKGP še za 30 odstotkov višja, to razliko pa manjši pridelovalci porabijo za samooskrbo.

Odlična vina

Na narodni ravni je naša država razdeljena na devet vinorodnih okolišev, ki so združeni v tri vinorodne dežele: Podravsko, Primorsko in Posavsko.

“Slovenska vina so odlična vina,” zagotavlja Bruno Gaberšek, koordinator Združenja družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije. “Pri nas so namreč vinogradniške površine v izjemno neonesnaženih okoljih. V sklopu nove kmetijske politike 2014–2020 so bili sprejeti tudi t. i. ukrepi KOPOP, ki bodo slovenske vinogradnike še dodatno spodbudili k prenehanju uporabe herbicidov in insekticidov. Lahko rečem, da trenutno celotni sistem stremi k človeku in okolju še prijaznejšem vinogradništvu.”

Lasten zakon

Marsikdo najbrž ne ve, da je vino pri nas edino živilo, katerega proizvodnjo in promet ureja poseben, njemu lasten zakon. Vsa ostala živila namreč urejajo skupni zakoni in pravilniki.

Osnovna informacija o kakovosti je izobraženemu slovenskemu vinoljubcu na zelo dostopen način razvidna iz oznake kakovostne stopnje vina.

Na spodnjem klinu lestvice je vino brez geografske označbe, pri nas znano tudi kot namizno vino. Sledi vino z zaščiteno geografsko označbo, ki se pri nas označuje kot deželno vino s priznano geografsko označbo (PGO). Na naslednji stopnji kakovosti najdemo vino z zaščiteno označbo porekla, ki ga označujemo kot kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP). Najkakovostnejše od vseh pa je vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom.

“Na območju Evropske unije kakovost vina v prvi vrsti zagotavljajo pridelovalci,” pojasnjuje Mojca Jakša, ki je na MKGP kot sekretarka odgovorna za vinogradništvo in vinarstvo. “Vzpostavljen pa je tudi ustrezen sistem nadzora, ki je strožji za vina s poreklom. Za vina brez oznake porekla, t. i. namizna vina, niso potrebne posebne analize, temveč za njihovo ustreznost jamči le pridelovalec.”

V Sloveniji je sistem nadzora še nekoliko strožji, saj slovenska zakonodaja določa, da mora biti vsako vino, ki nosi oznako porekla, obvezno ocenjeno pred prometom, in sicer vsaka serija!

“Mnogi potrošniki se pri nakupu sicer bolj orientirajo le na oznako sorte ali posamezne blagovne znamke, ker iz izkušenj zaupajo znanim pridelovalcem,” svari Mojca Jakša, “vendar je treba poudariti, da kakovost vina v prvi vrsti zagotavlja oznaka kakovosti in porekla. Pri nakupu slovenskega vina z oznako porekla je lahko potrošnik povsem prepričan, da je to vino pred prodajo zagotovo ustrezno preverila pooblaščena organizacija za oceno vina in da njegova kakovost ustreza deklarirani.”

Podpora ob pozebi

“Pivcem vina v Sloveniji bi na srce položil naše staro reklo: Pij malo, pij dobro, pij domače!” pravi Bruno Gaberšek. “Uradna letna potrošnja v državi je sicer slabih 40 litrov na prebivalca, a je del tega vina uvoženega iz nižjih cenovnih razredov in ne nujno najboljše kakovosti. Sam trdim takole: če bi vsak polnoletni Slovenec pri obroku (kosilu in večerji) vsak dan popil po en kozarec (deciliter) slovenskega vina, bi bil vinogradniški sektor na zeleni veji!”

Ta apel se zdi še toliko pomembnejši ob nedavni pomladanski pozebi, ki je bila za marsikaterega slovenskega pridelovalca iz Podravja in Posavja nič manj kot katastrofalna. Če kdaj, potem bi veljalo podporo slovenskemu vinarju z izbiro domačega vina ob dnevnem obroku izkazati zdaj. In s tem seveda pripomoči tudi k lastnemu zdravju.


Sorodni članki

Kako izbrati vino

Odlična, že skoraj idilična, s soncem obsijana lega in raznolikost pokrajine v Sloveniji prinaša opojne okuse tradicionalnih dobrot in vrhunskih kapljic vina. Že naši predniki so s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da jih danes lahko prepoznamo in vse bolj…

Več...

Čas je za trgatev

Trgatev je nekaj, kar povezuje slovenske vinogradnike od zahodnih do vzhodnih vinskih gričev. Jesen je namreč čas, ko obirajo sadove preteklega dela.V Sloveniji imamo 14 vinorodnih okolišev in 3 vinorodne dežele. Vzhodni del Slovenije je še posebej bogato posejan z…

Več...

Vinske regije in zaščitena vina v Sloveniji

V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, v njih pa se nahaja devet vinorodnih okolišev, kjer pridelujejo vrhunska slovenska vina, ki imajo glede na lego svoje značilne posebnosti.Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem…

Več...

Kri zemlje

Teran je slovensko zaščiteno vino, ki ga je pesnik Drago Medved lepo opisal z besedami: “Težko bi našli vino, ki nas nagovarja s toliko sonca. To sonce pomeni mladost, prekipevajočo prešernost, ki se s Teranom seli v naše žile, da…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem