3.1.2020Slovenska jabolka so prava zakladnica zdravja. Spoznamo jih po znaku izbrana kakovost Slovenija.
V Sloveniji pridelujemo številne sorte jabolk kot so jonagold, elstar, idared, granny smiht, topaz. Uživamo jih lahko sveža presna, priljubljene pa so tudi v pripravljenih jedeh kot so čežane in kompoti, hkrati pa so tudi nepogrešljiv nadev številnih slovenskih priboljškov ter tradicionalnih jedi. Predstavljamo vam lastnosti posameznih sort jabolk.
Jabolko (lat.: Malus domestica) je kultiviran sadež jablane, ki sodi v družino rožnic (lat. Rosaceae) in v skupino pečkarjev. To so sadne vrste, ki imajo sredi sadnega ploda peščišče z več semeni. Kultivirana jabolka so že v davni preteklosti nastala iz številnih divjih vrst dreves in grmov s skupnim latinskim imenom Malus pumila. Še najbližje tem divjim vrstam je še danes navzoča lesnika (Malus sylvestris ali Pyrus malus), ki jo sicer redko najdemo po mešanih gozdovih
Sladko, blago kiselkastega okusa, odlikuje ga sočnost in elegantna aromatičnost.
Izjemno plemenitega, tipičnega sladko-kislega okusa z bogato aromo. Meso je prijetno zrnate teksture, sočno in hrustljavo ter srednje čvrsto.
Zelo okusno jabolko kiselkastega okusa, čvrstega in sočnega mesa – osveži in odžeja, še prav posebno v zgodnjem zimskem času, pa vse do začetka pomladi.
Jabolko za »sodobnega potrošnika«. Prepriča s hrustljavim in osvežujoče sočnim mesom, sladkim okusom in nežno aromo.
S svojo prikupno rdečo barvo, belim, drobno zrnatim mesom ter prijetno sočnostjo in kislino je na slovenskem tržišču priljubljena in najbolj zastopana sorta.
Značilno poudarjen kiselkast okus, sočno, sveže ter hrustljavo ob ugrizu. Svoje najbolj zveste kupce ima med mlajšimi potrošniki.
Je sinonim za ekološko pridelana jabolka. Ima odličen sladko-kisel okus in prijetno aromo. Ne prav čvrsto jabolko, a prav zato ima med starejšimi potrošniki prav posebno mesto.
Zelo podobnega okusa, obe sta hrustljavo sočni, slajšega okusa z blago kislino in značilno prijetno aromo.
So najbolj poznana jabolka po svoji sočnosti in sladkem okusu. Hrustljavo in čvrsto meso je prijetno aromatično.
Odlikuje ga skladni sladki okus s fino sadno kislino. Je sočno in hrustljavo z lepo topnim mesom in je všeč številnim potrošnikom pri nas in po vsem svetu.
Več o tem, kaj vse vsebujejo jabolka.
Prvotna domovina jabolk je na Bližnjem vzhodu (Mezopotamija). Najstarejše ostanke jabolk, stare vsaj 6500 let, so arheologi odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan in v Mali Aziji. Zdravilno moč jabolk so poznali že Egipčani, ki so jablane sadili vzdolž reke Nil. O njih so pisali stari Grki in Rimljani. Prav njihov je pregovor, ki se je ohranil do današnjih dni: »Jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Drugi pregovor pa pravi, da bi zdravniki ostali brez posla, če bi mi vsak večer pred spanjem pojedli eno jabolko.
S pohodi Rimljanov so se različne vrste jabolk razširile po vsej Evropi, celo na britanske otoke. Pomembno vlogo pri tem so imela tudi germanska in slovanska plemena. V starem veku so jablane sadili naključno; sadovnjaki kot poseben prostor za sadna drevesa so se pojavili šele v srednjem veku, najprej znotraj samostanskih in pozneje tudi grajskih obzidij.
V tretjem stoletju pred našim štetjem je grški botanik Teofrast predstavil cepljenje, kar je omogočilo izbor in ohranitev določenih lastnosti plodov pri razmnoževanju in tako nastanek različnih sort. Sodeč po Valvazorju so na prelomu v novi vek na naših tleh poznali že več sto sort jabolk.
V času razsvetljenstva cesarice Marije Terezije je osrednja oblast na Dunaju prevzela vodilno vlogo v gospodarstvu monarhije, kamor so sodili tudi naši kraji. Tedaj, zlasti pa v začetku 19. stoletja, so ustanavljali Deželne kmetijske družbe, ki so načrtno širile drevesnice in sadovnjake ter šolale sadjarje.
Leta 1889 so v avstrijskem pomološkem društvu, kamor so bili vključeni tudi slovenski sadjarji, določili ‘deželni sadni izbor’ za vse Avstro-Ogrske dežele, tudi za Štajersko in Kranjsko. Dopolnjevali so ga dobrih dvajset let in dokončali tik pred začetkom prve svetovne vojne.
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo do 91 odstotkov vode, 0,4 odstotka beljakovin, 0,6 odstotka maščob, 14,8 odstotka sladkorjev, od tega tretjino do polovico fruktoze, slabo petino saharoze in šestino glukoze. Ponašajo se z 0,2–1,5 odstotka sadnih kislin, in sicer jabolčne, citronske, jantarne, mlečne, taninske, malične ali tartarinske in oksalne kisline. Surovih topnih in netopnih vlaknih je do 3,3 odstotka, skupnih taninov ali čreslovin je do 0,3 odstotka. Energijska vrednost v 100 gramih jabolka je 218–268 kJ (51–64 kcal).
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Največ vitamina C je v kožici, tik pod površjem lupine, in sicer kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V lupini je tudi največ, več kot dve tretjini, vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti.
Rudninskih snovi ali mineralov je do 0,7 odstotka. Med njimi je največ kalija. Sledijo natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod.
Jabolka so bogat vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin (klorogenska kislina in katehin), karotenoidov (betakaroten) in flavonoidov (med njimi sta tudi florizin in kvercetin).
O atomskem potencialu jabolka smo že pisali v sodelovanju z prehranskimi svetovalci. Vabimo vas, da več preberete na tej povezavi.
Jabolka so zdrava presna, kuhana, pečena, vložena ali v soku. Čeprav še danes velja načelo Jabolko na dan odžene zdravnika stran! pa jabolka nikakor niso zdravilo za zdravljenje katerekoli bolezni. Uživajmo jih preventivno.
Nekateri oporekajo, češ da jabolka ni mogoče jesti na prazen želodec navsezgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ker jih tišči v želodcu ali peče zgaga. Razlog je uživanje prehladnega jabolka ali goltanje večjih kosov, ki so premalo prežvečeni. Rezine jabolk lahko tudi rahlo popečemo brez sladkorja in maščobe, ali pa naredimo gost jabolčni sok z mlačno vodo.
Za vse velja, da je dobro vsaj enkrat mesečno opraviti razkuževalno črevesno kuro z jabolki. V ta namen zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, zgodaj popoldne pojemo tri do štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.
Jabolka močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Če imamo preveč želodčne kisline, jo jabolčna in vinska kislina nevtralizirata ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolka. Njene učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi.
Kuhali so jih in pili kot kompote, jih pekli in zavijali v zavitke in narastke. V ljudskem zdravilstvu so jih uporabljali za zdravljenje gripe, bronhitisa, bolezni srca, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za podplutbe, za oči in krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka v obliki kompota, pečena so polagali na boleče uho, pečena pretlačena z olivnim olje pa so polagali na rane.
Nikotin v črevesni sluznici učinkuje na jabolčne kisline tako, da povzroča motnje. Če smo sposobni to težavo premagati, potem se z jabolčno kuro lahko odvadimo kajenja. To dosežemo že tako, da dva do tri dni uživamo vsaj po dvajset jabolk dnevno; lahko svežih, pečenih, kuhanih v kompotu, kot sok, čežano in podobno. Ta kura povzroči hud odpor proti kajenju.
Star slovenski rek pravi, da ne smemo mešati jabolk in hrušk. Ta trditev kaže na razlike med sadnima vrstama. A če se poglobimo, ugotovimo, da obstajajo tudi podobnosti, izpostavlja dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.…
Več...
Lepota naše dežele je v njenih naravnih danostih. Ključna pogoja za pridelavo raznovrstnega sadja v Sloveniji sta predvsem ugodno podnebje in razgibanost pokrajine. Med sadnimi vrstami, ki jih najdemo predvsem na gozdnih robovih in tudi v domačih vrtovih, so jagodičaste…
Več...
Ali veste, da v Sloveniji pridelujemo lupinasto sadje višje kakovosti? Ko govorimo o lupinastem sadju ali lupinarjih, mislimo na obsežno skupino sadnih rastlin, ki je razširjena po vsej zemeljski obli, tudi pri nas. Poleg tega, da so odličnega okusa, imajo…
Več...
V Sloveniji pridelujemo raznoliko sadje, ki lahko zadovolji še tako zahteven okus potrošnika. Med vsemi vrstami sadja prevladuje pečkato sadje, katerega tipični predstavnik so jabolka, ki jih lokalni sadjarji pridelajo daleč največ. V skupino pečkarjev spadajo tudi hruške, kutina, nashi,…
Več...
