Kako izbrati vino | Gastronomija, Vino | Zgodbe o naši super hrani

Kako izbrati vino

Odlična, že skoraj idilična, s soncem obsijana lega in raznolikost pokrajine v Sloveniji prinaša opojne okuse tradicionalnih dobrot in vrhunskih kapljic vina. Že naši predniki so s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da jih danes lahko prepoznamo in vse bolj cenimo tako doma, kot jih cenijo tudi naši obiskovalci. Poskrbeti moramo, da jih z vsem dolžnim spoštovanjem ohranimo tudi za prihodnje generacije. Preverili smo, v kolikšni meri znamo okušati vino, če ga znamo izbrati in v njem uživati.

V naših krajih se je v obdobju zadnjih dveh, morda treh desetletij zvrstilo veliko vinskih festivalov, vse pogostejši so dnevi odprtih vrat vinskih kleti, ki pa so tudi vse bolj množično obiskani. Zato ne preseneča, da poznavalci potrjujejo, da se je kultura pitja vina občutno izboljšala. To potrjuje tudi vinar Marinko Rodica, ki prihaja iz Slovenske Istre. Natančneje iz Marezig. Pri obiskovalcih vinske kleti je zaznal večje zanimanje za vrhunsko okušanje. »Gostje k nam prihajajo, ker iščejo in pričakujejo prav izkušnjo okušanja. Že samo poznavanje vina in tudi celotna kultura uživanja vina sta se razvila. K nam pridejo na razvajanje.« je pojasnil svoj pogled. Ne le med starejšimi, ki so že prej znali uživati, danes je vse več zanimanja tudi med mladimi. »Zanimivo je, da se mladi udeležujejo vinskih festivalov, obenem pa tudi različna študentska združenja sama organizirajo dogodke za spoznavanje in okušanje vin. Mladi se želijo izobraziti«, dodaja Rodica.

Novembra obeležujemo praznik vina. Takrat pride svet’ Martin, ki iz mošta dela vin’.

Tri vinorodne dežele in vinorodni okoliši

V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, ki se med seboj razlikujejo predvsem po svoji legi, ta pa vpliva na rastišče in podnebje. Tako se razlikujejo senzorične lastnosti vin, vinorodne dežele pa se razlikujejo tudi po izboru vzgajanih sort trte. V treh deželah poznamo devet vinorodnih okolišev.

Vinorodni okoliši Slovenija

Podravje vključuje Štajersko in Prekmurje, Posavje z okoliši Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in

Bela krajina. Primorska vinorodna dežela pa zajema Vipavsko dolino, Goriška Brda, Kras in

Slovensko Istro.

Vinogradi Vinarstva Rodica se razprostirajo po južnih pobočjih Istrskih gričev, vinska klet pa domuje na vrhu hriba nad Koprom. Idealno okolje za rast trte in odlično zorenje grozdov. Marinko Rodica pravi, da so na tem področju že od nekdaj trto gojili brez kemikalij, zato je bil prehod na ekološko pridelavo in ekološko vinogradništvo logična nadgradnja – o razlikovanju med ekološko pridelavo grozdja in ekološkim vinogradništvom si lahko preberete v našem prispevku na tej povezavi.

Vino na mizi
Foto: Arhiv ZTKMŠ Brda, slovenia.info

Kako izbrati pravo vino

Rodica pravi, da ne smemo slepo poslušati različnih nasvetov. Slediti moramo svojemu občutku, saj bomo tako v vinu najbolje uživali. »Če nismo poznavalci, lahko prisluhnemo nasvetom strokovnjakov, predvsem pa pijmo tisto, kar nam ustreza, če nam malvazija ne paše, jo pač ne pijmo.« svetuje in nadaljuje »Nikar pa ne podcenjujmo nobenega vina, saj je vsako vino bilo pridelano s trudom. Vsako področje predstavlja svojo tradicijo pridelave in predelave in leta izkušenj so izpopolnila postopke in okuse.« Ob tem izpostavlja tudi, da naša domača vina lahko pobliže spoznamo kar z obiskom vinograda in vinske kleti. »Ljudje tako dobijo občutek kako smo trto vzgojili, pobrali grozdje in pridelali vino. Ni pomembno samo to, kako je vino videti v kozarcu, ampak je pomembna cela pot vse od vinograda«.

Foto: Dean Duboković, slovenia.info

Slovenski festival vin

Festival je namenjen vsem tistim, ki cenijo trud vinogradnikov in vinarjev kot tudi vino. S pestro ponudbo tudi kulinaričnih užitkov je namenjen predvsem tistim, ki jim vino predstavlja strast in ljubezen ali morda posel, pa tudi vedoželjnežem. Organizatorji obljubljajo, da bodo predstavljena vina vseh slovenskih vinorodnih dežel in tudi tuja vina. »Pripravljenih bo več kot 500 vinskih vzorcev, Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenija pa bo predstavilo avtohtone sorte«.

Naslovna fotografija Jošt Gantar, slovenia.info

Preberite tudi:


Sorodni članki

Idrijski žlikrofi – enega imaš v ustih, drugega pa že na vilicah!

Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status Zajamčena tradicionalna posebnost, od januarja 2010 pa so kot zaščiteni proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Idrijski žlikrofi so leta 2002 na nivoju Evropske skupnosti pridobili status…

Več...

Napotki za spajanje vina in hrane

Spajanje vina z izbrano hrano je prava umetnost, saj je potrebno biti dober poznavalec okusov in arom, vendar pa nam lahko izbiro olajšajo preprosta pravila. Prav tako se običajno k tradicionalnim lokalnim jedem posameznih pokrajin odlično podajo ravno lokalna vina…

Več...

Podeljen »kulinarični oskar« za knjigo Anite Šumer

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije, je na izboru na Švedskem za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Njena knjiga…

Več...

Nagradi Best in the World 2022 za knjižno zbirko Gastronomija Slovenije

Na podelitvi prestižnih nagrad Gourmand Cookbook Awards 2022 na Švedskem je zbirka štirih knjig Gastronomija Slovenije avtorja prof. dr. Janeza Bogataja prejela dve prestižni nagradi Best in the World – za celotno zbirko štirih knjig ter posebej za knjigo Gastronomija…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem