Greste na trgatev?

Lahko bi rekli, da je grozdje sadje, ki najbolj razveseljuje jesen. Sveže grozdje je odličen prigrizek, veselimo pa se ga tudi, ko je sodih že potekala fermentacija, torej takrat, ko »Martin iz mošta nar’di vin«. Običajno trgatve potekajo od konca avgusta pa vseskozi september. V vinogradih se razlega zvok harmonike in pesem pridnih trgačev, ki obirajo sladke grozde. Skrbne gospodinje poskrbijo za domače dobrote. Res je, trgatev je že od nekdaj veljala za družabni dogodek.

Pridelava grozdja je močno odvisna od vremenskih pogojev, zato je čas trgatev odvisen od vremenskih razmer, ki vplivajo na zrelost grozdja. Za dobro letino grozdja so tako ključni tudi dnevi pred trgatvijo.

Po ocenah strokovnjakov bodo letos trgatve v povprečju dvanajst dni pozneje kot lani. H kasnejšemu dozorevanju grozdja je prispeval hladen maj. Letošnji mili in suhi zimi je sledila hitra iz zgodnja pomlad, ki je prinesla presenetljivo visoke temperature. Sledilo je hladnejše obdobje z nekaj padavinami, poleti pa smo bili deležni nadpovprečno toplega, suhega in osončenega poletja. Kot kaže, smo bili – z izjemo leta 2003 – deležni najtoplejšega poletja po letu 1961. Za letošnje poletje je značilna tudi podpovprečna količina padavin v juniju, ko je bila osončenost nadpovprečna.

Za nameček je v začetku septembra toča uničevala pridelek vinorodnih predelov na Goriškem, Bizeljskem, v Posavju in Semiču v Beli Krajini. »Za vinogradnike je to najslabši možen čas za točo. Julija si trta še lahko opomore, zdaj pa listi ne bodo več zrasli,« je za Delo povedala Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Poleg grozdja je toča poškodovala tudi trte, ki bodo verjetno okrevale tudi še vsaj prihodnje leto.

V Sloveniji imamo 14 vinorodnih okolišev in 3 vinorodne dežele. Predvsem vzhodni del Slovenije je posejan z vinskimi trtami, na zahodu pa se vinorodno območje razprostira od obalnega pasu globoko v zaledje Mediteranske Slovenije.

Vsaka izmed dežel po svoje začini svoje vino. Na okus vplivajo sestava zemlje, podnebje in vinarske tradicije.

Zgodnje sorte bodo sicer lahko potrgali, vprašanje pa se postavlja pri kasnejših sortah. »Na območjih, kjer je klestila toča, bodo imeli zaradi poškodovanega grozdja predčasne trgatve, čeprav je grozdje zdaj zrelo od 50- do 70-odstotno,« pravi enolog Jure Grubar iz Kmečke zadruge Krško.

 »Za seboj imamo ekstremno pridelovalno leto. Na eni strani nizke temperature in potem visoki ekstremi. Ta krivulja temperatur in tudi padavin močno niha,« potrjuje tudi Simona Hauptman, svetovalka specialistka za vinogradništvo in razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Na vinogradniških legah, kjer ni bilo toče, je grozdje zdravo in zori, vendar je pri dozorevanju nekajdnevni zamik v primerjavi s preteklimi leti.

Trgatev

Ste že kdaj tudi sami poprijeli za vinogradniške škarje? Udeležite se trgatve tudi sami. Nekaj jih boste našli v našem napovedniku dogodkov (povezava), lahko pa obiščete tudi katero od vinogradniških turističnih kmetij (povezava).

Ekološko grozdje in vino iz ekološko pridelanega grozdja

Kljub oznaki, da je vino pridelano iz ekološko pridelanega grozdja, pa je poleg ekološkega vinogradništva pomemben tudi postopek pridelave vina. Za trto namreč velja, da sodi med rastline, ki so bolj občutljive in dojemljive za okužbe z boleznimi ter napade škodljivcev. Zato sta v ekološkem vinogradništvu izredno pomembni izbira sorte, ki je bolj odporna, in pravilna oskrba trte.. 

Cilj ekološkega vinogradništva je pridelati grozdje na ekološki način. To je na naraven, okolju prijazen način, kjer je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Rodovitnost tal lahko povečujemo zgolj z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje … V ekološkem vinarstvu pa iz ekološko pridelanega grozdja pridelujejo kakovostno vino. Uporabljajo le naravne, grozdju lastne glivice brez kvasovk, taninov ali ostalih pripravkov, ki pomagajo izboljšati okus vina. Posebni postopki, ki se za to uporabljajo, dajo vinu poseben okus, barvo in karakter.

Foto: Tomo Jeseničnik, slovenia.info

Preberite tudi:

Grozdje je vrhunski izdelek narave, ki ga v jesenskem času uživajmo redno. Preberite več

Ste že obiskali slovensko vinsko cesto?

Če vas pot kdaj zanese mimo table “Vinska cesta”, ste v enem od vinorodnih okolišev. Na taki cesti se lahko sprehodite med vinogradi in v vinskih kleteh okusite in kupite slovenska vina in penine (več).

Slovenska vina so predstavljena tudi v gurmanskem vodniku Gault & Millau (več).

Težko bi našli vino, ki nas nagovarja s toliko sonca, je napisal pesnik Drago Medved. S silikati in železom izjemno bogata ‘terra rossa’, torej kraška rdeča prst, je zaslužna za značilni okus slovenskega terana, avtohtono slovensko rdeče vino, ki ga na Krasu pridelujejo iz grozdja trte refošk (več v prispevku)

Slovenija – evropska gastronomska regija 2021


Sorodni članki

Kri zemlje

Zakaj že samo ime 'Teran' kupcu jamči vrhunsko kakovost vina "Težko bi našli vino, ki nas nagovarja s toliko sonca," je napisal pesnik Drago Medved. "To sonce pomeni mladost, prekipevajočo prešernost, ki se s Teranom seli v naše žile, da…

Več...

Trgatev je naznanila jesen

"Spet trte so rodile, prijatli, vince nam sladkó." Trud, ki so ga slovenski vinogradniki skozi leto vlagali v razvoj vinske trte, že rojeva prve sadove. V vinogradih po Sloveniji se je razbohotilo zrelo grozdje, trgatve so v polnem teku. Vina,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem