“Kraški pršut – najboljši pršut na svetu”

Kraški pršut je že vrsto let zaščiten pri Evropski Komisiji kot »zaščitena geografska označba«. Z zaščito so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji Kraškega pršuta. Proizvajalci so ponosni na pršut, ki so mu, kot pravijo, dodali zgolj sol in mu pustili čas. Res je, narave ne gre prehitevati.

Kljub sodobni tehnologiji se na Krasu ohranja klasičen način proizvajanja kraškega pršuta in burja, ki tu in tam pošteno prediha zrak, igra pomembno vlogo pri edinstvenem okusu.

Ta suha mesnina izbranega okusa spada v skupino sredozemskih pršutov, njegovi pridelovalci pa radi pomežiknejo, da se duša kraškega pršuta napaja iz bogatega tehnološkega izročila naših “nonotov”. Skrivnost njegove odličnosti se zrcali v bogati aromi, intenzivni rubinasti barvi, sočnosti ter ravno pravšnji rahli slanosti posamezne rezine. Od ostalih pršutov ga med drugim loči intenzivna barva, vonj, okus in čvrsta struktura.

Pri vinu štejejo leta, pri izdelku kot je pršut pa meseci

Za vse to pa je seveda potreben čas. Kraški pršut dozoreva najmanj dvanajst mesecev, kar se na koncu seveda pozna tudi pri ceni, ki je nekoliko višja od cen konkurenčnih pršutov s krajšo dobo zorenja. Za nameček cela faza zorenja poteka pri nizkih temperaturah – pod 18 stopinj Celzija – zato krasi kraški pršut tudi izjemno visoka stopnja ohranjene hranilne vrednosti.

V našem pršutu je samo sol in še te je ravno toliko, kot je potrebno

“Shema zaščitena geografska označba je pomembna, ker kupcu jamči izredno visoko kakovost,” pravi Stanislav Renčelj, docent doktor živilsko tehnološke znanosti in sekretar ter kontrolor pri Gospodarsko interesnem združenju Kraški pršut. “Posebej pomembno je, da označba jamči dokazljivost odličnosti vseh faz v postopku proizvodnje – od odličnosti surovine do izjemne natančnosti pri vseh tehnoloških postopkih in, nenazadnje, odsotnost vseh kemičnih dodatkov razen morske soli. Pa še te se trudimo dodati tako malo, kot je le možno, da dobi naš izdelek še vedno tisti značilni zmagoviti slano-sladkasti okus. Razen soli pa ne dodajamo ničesar – nobenih E-jev ali drugih konzervansov!”

Vsak, ki vzame v roke specifikacijo za kraškega pršuta z zaščiteno geografsko označbo, bo hitro doumel, kako strogo so začrtani vsi parametri za doseganje odličnosti.

Oktobra 2003 so se večji proizvajalci kraškega pršuta povezali v GIZ Kraški pršut, ki v tem trenutku vključuje tri proizvajalce: Kras d.o.o., Pršutarno Lokev na Krasu in kmetijo Ravbar.

S kakovostjo do certifikata, s certifikatom do višje cene

“Naložba v pridobitev certifikata se nam je še kako obrestovala,” pravi Izidor Krivec, lastnik Pršutarne Lokev in predsednik GIZ Kraški pršut: “To se nam kot podjetju pozna tako pri dosegu na trgu kot pri doseganju višjih cen. Saj je tudi logično: višja kakovost na trgu po navadi doseže višjo ceno. Kraški pršut kot blagovna znamka je že pred časom dosegel izjemno prepoznavnost. Sam institut sheme kakovosti je tu odigral zelo konstruktivno vlogo. Preden smo zaostrili pogoje pridelave za uvrstitev v shemo zaščitene geografske označbe so se pod imenom kraški pršut na trgu pojavljali najrazličnejši pršuti, marsikateri med njimi kar malo vprašljivi… Danes pa seveda ne more biti več tako! Tovrstne sheme kakovosti v poplavi raznoraznih artiklov iz tujine čuječnemu potrošniku predstavljajo jasen kažipot do vrhunske kakovosti. Ker poplava artiklov iz tujine k nam dere preko takšnih in drugačnih kanalov ter včasih tudi preko raznih dampinških mehanizmov, predstavljajo sheme kakovosti obenem zaščito domačih proizvajalcev. Kakorkoli, v prihajajočih praznikih lahko slovenskemu potrošniku najtopleje priporočim naš kraški pršut. Če njegov kraljevski okus združimo z izjemno zdravostjo v primerjavi s konkurenčnimi izdelki, lahko brez sence dvoma zatrdim, da je kraški pršut najboljši pršut na svetu!”