S čim se soočajo prašičerejci

Že našim prednikom so koline predstavljale več kot le praznik polnih krožnikov mesa. Na dan, ki so ga določili za zakol prašiča, so vsi družinski člani poprijeli za delo, tudi otroci, ki so prašiča držali za rep, saj bi sicer po starih verovanjih lahko ušel. Gospodinja je poskrbela, da ni manjkalo dobrot na mizi. In še danes cenimo tipične tradicionalne izdelke iz prašičjega mesa, kot so pršut, salame, kranjske in druge klobase, slanina ali ocvirki. Šunka se po starih običajih znajde tudi na naši velikonočni mizi.

Tradicija torej je.

Po pomembnosti je prašičereja naša tretja živinorejska panoga, v Sloveniji pa ima dolgo tradicijo.

Skoraj dve tretjini prašičjega mesa uvozimo

Svinjina se pogosto znajde na naših krožnikih in je tudi množično zastopana na trgovskih policah ter v restavracijah. A, če smo še nedavno bili s svinjino samooskrbni, danes prašičjega mesa rojenega ali vzrejenega v Sloveniji ni dovolj. Manjša ponudba je posledica velikih gibanj cene na globalnem trgu. Dosegla je namreč tako nizko raven, da je konkurenčnost manjših rejcev v primerjavi z množično rejo iz tujine postala nemogoča.

Svinjina je po navedbah portala prehrana.si bogat vir beljakovin, železa, cinka in tudi vitamina B12.

Potrošniki lahko spodbudimo domačo vzrejo, pridelavo in predelavo, če (se) le začnemo spraševati, od kod prihaja meso.

Rešitev je v povezovanju

Izhod iz krize prašičerejci vidijo tudi v vključevanju v shemo Izbrana kakovost, ki že deluje v sektorjih govedine, perutnine, mleka in mlečnih izdelkov. Usklajevanja za vstop v shemo še potekajo. Eden od pogojev je namreč tudi ta, da so v shemo vključeni vsi deležniki, torej rejci in predelovalci. Le na tak način je namreč potrošnikom zagotovljena sledljivost in predvideni standardi. Potrošniki bodo tako prepoznali zagotovilo, da se z mesom v prodajni vitrini ni manipuliralo. »Slovenija je namreč tako majhen trg, da ga večje države s svinjskim mesom zlahka zapolnijo s sezonskimi presežki iz skladiščnih rezerv po nizki ceni« meni eden od rejcev. Po besedah rejcev mora slovenski rejec za svojo plačo – to pomeni za eno delovno mesto – vzgojiti 750 prašičev na leto in meso prodati za 1,8 evra na kilogram tople polovice. Tako je bilo lani, letos pa je val nihanja cen dosegel celo 1,3 evra na kilogram. Za slovenske rejce, ki so znani po manjši intenzivnosti reje, je to izjemno nizka cena, pa vendar vztrajajo. Menijo, da bi Slovenci morali imeti svoje pujse. No, kakovostno meso pa cenijo tudi največji gurmani.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije navaja 10 korakov za kakovostne izdelke iz kmečke reje prašičev, med drugimi tudi ravnanje z živaljo pred zakolom, kako naj potekal zakol, o obveznih analizah, kaj pomeni barva mesa, kateri so priporočeni parametri pri sušenju, ali kako poteka priprava soljenih mesnin.

Prednosti mesa slovenskega porekla

Po podatkih statističnega urada v Sloveniji od skupno 69.000 kmetij prašiče redijo na dobrih 22.649 kmečkih gospodarstvih, vendar kar polovica le-teh pujsa ali dva redi le za lastne potrebe. Prašičerejcev, ki rediijo več kot 100 prašičev pa je v Sloveniji le 381.

Lokalni izvor mesa zmanjšuje tveganja, da bi med prevozom prišlo do neustrezne hladne verige, in zagotavlja svežino, višja sta tudi nadzor in transparentnost verige od hleva do trgovske police. Na kakovost mesa vplivajo tudi način reje, kakovost krme ter zdravje in počutje živali. Začnimo torej spraševati, od kod prihaja meso.

Preberite tudi prispevek Slovenska svinjina je zaupanja vredna ter si oglejte animirani film o Razlogih za vstop v shemo.

S čim se soočajo prašičerejci
Ocenite stran


Sorodni članki

Mlada sirarka Nina Dolenc: "Najraje imam delo z živalmi, delo v naravi in delo z ljudmi."

Mnogo slovenskih kmetij se ukvarja tako s pridelavo kot predelavo mleka, ob tem pa uporablja številne tradicionalne slovenske postopke. Proizvajalci, ki svoje izdelke označujejo z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« z navedbo KMEČKI, morajo poleg standardnih zahtev upoštevati še dodatne,…

Več...

Zelenjavni zabojček ali skupnostno naročanje

V teh vročih poletnih dneh lahko naročite običajen, permakulturni ali ekološki zelenjavni zabojček vse do svojih vrat v več mestih po Sloveniji. Za vas smo naredili manjšo raziskavo in preverili kakšna je ponudba, kje je možna dostava, kakšna lokalna zelenjava…

Več...

Ogledno ekološko posestvo

V Mlekarni Planika v Kobaridu, ki je v stoodstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, imajo muzej sirarstva Od planine do Planike. Ekološko posestvo Bovec pa od konca junija krasi tudi novo odprto ogledno posestvo Bogata, s katerim želijo obiskovalcem Posočja približati…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem