8.12.2022Kranjska klobasa je umeščena v evropsko shemo kakovosti in se ponaša z evropskim simbolom zaščitene geografske označbe. Spodaj najdete seznam certificiranih proizvajalcev zaščitene kranjske klobase, ne spreglejte pa tudi napotkov, kako jo optimalno pripraviti in postreči.
Zagotovo je kranjska klobasa eden najbolj poznanih in prepoznavnih slovenskih kulinaričnih izdelkov. Umeščena je v evropsko shemo kakovosti in se ponaša z evropskim simbolom zaščitene geografske označbe. O njej je bila spisana knjiga, tradicionalni postopek izdelave pa je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Pa veste, kako jo je zares treba pripraviti pred postrežbo?
Kranjska klobasa je nosilka zaščitene geografske označbe. Na ravni Evropske unije sicer poznamo tri sheme kakovosti, ki služijo zaščiti izdelkov s posebnimi značilnostmi, zaradi geografskega območja, na katerem se proizvajajo ali tradicionalne recepture in postopka priprave. To so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost.
Označbe shem kakovosti potrošnikom pomagajo prepoznati tradicionalno kakovost kmetijskih proizvodov, ki jih kupujejo. Potrjujejo pristnost izdelkov glede geografskega porekla ali tradicionalnega načina pridelave. Sheme kakovosti pa hkrati pomagajo tudi pridelovalcem tako označenih izdelkov zakonsko zaščititi svoje izdelke pred kopiranjem ali zlorabo imena izdelka.
Temeljna dejavnost gospodarsko interesnega združenja Proizvajalci kranjske klobase je nadzor nad kakovostjo kranjske klobase in promocijo izdelka, ki se na trgu enotno označuje z logotipom kranjska klobasa – zašpiljeno dobra in evropskim simbolom kakovosti zaščitena geografska označba.
Leta 2005 je osem proizvajalcev kranjske klobase zagnalo aktivnosti za poenotenje proizvodnje tradicionalne kranjske klobase. Danes Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev kranjske klobase združuje izvaja nadzor nad kakovostjo, zastopa interese proizvajalcev ter izvaja skupno promocijo zaščitenega proizvoda.
Osnovni surovini za kranjsko klobaso sta dobro ohlajeno prašičje meso visoke kategorije in trda slanina. Zaradi boljše sočnosti se ji lahko doda malo vode. Nadev polnijo v tanka čreva, katerim nato oblikujejo konce ter jih zašpilijo z lesenimi špilami skozi črevo. Pred prekajevanjem kranjsko klobaso sušijo in nato vroče prekadijo. Po postopku pridelave sodi kranjska klobasa med pasterizirane poltrajne nekoliko dimljene mesnine.
V Sloveniji je trenutno certificiranih 15 proizvajalcev kranjske klobase. Vsi v proizvodnem procesu sledijo natančno določenim stopnjam postopka, končni izdelek pa mora ustrezati zunanjem izgledu, sestavi in barvi prereza, teksturi, vonju in okusu.
Certificirani proizvajalci zaščitene kranjske klobase so: Zlata dolina d.o.o., Celjske mesnine (Z’dežele), Košaki TMI, Loške mesnine (Arvaj), Meso Kamnik (Mesar Anton), Panvita Mir (AVE), Kodila, mesarstvo Čadež, Mesarija Mlinarič, Mesarstvo Podobnik, Mesarstvo Oblak, Mesarstvo Blatnik, Kmetija Hribar, Mesni center Luka in Ledas d.o.o.
Marsikatera gospodinja še vedno ugiba o načinu in času priprave kranjske klobase. Osnovni recept je povsem enostaven: kranjsko klobaso damo v mrzlo vodo in jo kuhamo do vretja. Ko voda zavre, lonec odstavimo in kobaso pustimo v vodi še 10 minut. Potem jo lahko postrežemo. Tradicionalno so se kranjski klobasi pridružili dušeno kislo zelje ali repa, ter žemlja, poleg pa mnogi izberejo tudi hren ali gorčico. Nekateri so kranjsko klobaso dodajali tudi v različne mineštre. Danes jo lahko najdemo v najrazličnejših specialitetah, kot tudi raznih kombinacijah; tako na picah, zvitkih, celo poticah, štrukljih in podobnem.
O tej kulinarični posebnosti je profesor doktor Janez Bogataj, ena največjih avtoritet na področju kulinarične etnologije, zapisal tudi monografijo Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije(2011) takrat, ko je »kranjska klobasa na neki točki dosegla precej nizko splošno stopnjo kakovosti in je bila kot jed že precej razvrednotena.« Osem proizvajalcev je ustanovilo poseben konzorcij z namenom zaščite in ohranjanja tradicionalne kakovosti kranjske klobase. »Našlo se nas je tudi kar nekaj zaskrbljenih občanov, ki smo močno čutili, da je tej jedi treba vrniti njen stari pomen«. Kranjska klobasa sicer izvira z Gorenjske, od koder se je razširila po celi Sloveniji. Razvila se je že v času avstro-ogrske monarhije, v začetku 19. stoletja.
Pridelovalci Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre morajo še posebej paziti v obdobju obiranja plodov. Postopek mora potekati ročno ali s posebnimi mehanskimi pripomočki, ki zagotavljajo čim večjo nepoškodovanost plodov in s tem tudi kakovostnejše olje. Na severu zamejeno z…
Več...
V seriji prispevkov o slovenskih zaščitenih pridelkih in živilih smo že predstavili shemi zaščitene geografske označbe in višje kakovosti. Zdaj je prišla na vrsto tudi shema zajamčena tradicionalna posebnost. Gre za označbo, s katero sta zaščitena predvsem receptura ali način…
Več...
Slovenski siri z Zaščiteno označbo porekla se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost ter z vizualno oznako olajšajo vašo izbiro pri nakupu. Veste, kateri slovenski siri so vključeni v to shemo kakovosti? Slovenski siri že sicer izstopajo po kakovosti,…
Več...
Redni obiskovalci belokranjskih turističnih kmetij najbrž dobro veste, da je del tradicionalne belokranjske dobrodošlice tudi slastna in praviloma še topla belokranjska pogača. Leta 2010 je po idrijskih žlikrofih, prekmurski gibanici in ekstra deviškem oljčnem olju Slovenske Istre ta jed postala…
Več...