10.1.2017Nekateri slovenski suhomesni proizvodi so zaradi svoje kakovosti, tradicije in predanosti proizvajalcev že dosegli precejšen sloves doma v Sloveniji, prodirajo pa tudi na globalne trge. Med njimi je kar sedem takih, ki uživajo status proizvoda z zaščiteno geografsko označbo: kraški pršut, kraška panceta in kraški zašinek, Prleška tünka, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka in Zgornjesavinjski želodec, ki ga pisni viri omenjajo že leta 1620. Čez tri leta bo torej ta slastna, praznična delikatesa praznovala štiristo let prve pisne omembe!
Zgornjesavinjski želodec je sušena domača mesnina, ki jo že več stoletij izdelujejo na območju Zgornje Savinjske doline. Izdelana je iz najboljšega mesa in slanine prašičev. Izbor in priprava mesa ter slanine, začimbe in edinstveni mikroklimatski pogoji, v katerih zori, močno prispevajo k značilnemu okusu. Zaradi kakovostnih sestavin ima želodec visoko hranilno vrednost, zaradi predalpskega podnebja in naravnega sušenja na lesenih deskah pa tudi svojstveno, tek vzbujajočo aromo.
Zavedajoč se naravnih danosti, izkušenj, tradicije in kakovosti so proizvajalci želodcev v Zgornji Savinjski dolini izdelek poimenovali Zgornjesavinjski želodec. S tem poimenovanjem so zaščitili tradicijo, z zaščito geografske označbe izdelka pa so izdelovalci prevzeli tudi skrb za njegovo kakovost. Certifikat za proizvodnjo pristnega Zgornjesavinjskega želodca z zaščiteno geografsko označbo imata le dva proizvajalca: Branko Petek iz Podvolovljeka in Marjan Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem.
Način izdelave Zgornjesavinjskega želodca je še vedno tradicionalen. Sveže svinjsko meso s stegna in pleč zmeljejo ter zmesi primešajo še trdo, na kocke narezano slanino. Maso za nadev začinijo le z morsko soljo, poprom in česnovo vodo. Z dobro premešano maso nato napolnijo svinjske želodce in včasih tudi svinjske mehurje, ki jih zašijejo, odcedijo in za nekaj dni stisnejo, da dobijo značilno ploščato obliko. V leseni sušilnici se postopno in povsem naravno sušijo štiri do pet mesecev. A tu se delo še zdaleč ne konča. Želodce je treba dnevno pregledovati, obračati in skrbno nadzirati postopek sušenja.
Dobro osušen Zgornjesavinjski želodec narežemo na tanke rezine in ga ponudimo kot narezek ali predjed. Domačini menijo, da je mesnina najboljša, če se uživa z domačim črnim kruhom in jabolčnikom.
Iz kleti obeh certificiranih izdelovalcev letno skupaj pride le 250 kg Zgornjesavinjskega želodca. Tradicionalna, ročna pridelava in posebni pogoji sušenja mu dajejo posebno vrednost, zato slastno mesnino večkrat vidimo na prazničnih mizah. G. Jože Tlaker iz Združenja poudarja, da želijo izdelovalci tudi v prihodnje stalno dvigovati kakovost izdelkov, in sicer predvsem z nadzorom proizvodnje in ocenjevanjem izdelkov. Certificirane vzorce oceni komisija na Biotehniški fakulteti, vse ostale pa komisija Združenja izdelovalcev Zgornjesavinjskega želodca, ki želodce ocenjuje na senzorični osnovi, s pokušanjem. Združenje izdelovalcev si poleg nadzora kakovosti prizadeva tudi za to, da bi se v certificiranje vključitlo čim več novih izdelovalcev.
Publicist Aleksander Videčnik je dolga leta raziskoval ljudske običaje, navade in življenje ljudi v Zgornji Savinjski dolini, v svoji knjigi Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti pa je zapisal marsikaj zanimivega tudi o Zgornjesavinjskem želodcu. V svojem zapisu poudarja pomen te lokalne specialitete: “Dejstvo je, da je dober želodec ponos vsakega gospodarja, dokazuje, kakšno pomembnost so ljudje pripisovali tej jedi, ki je bila nekoč izraziti priboljšek in nikakor vsakodnevna jed. Zato tudi izrazit tekmovalni duh med izdelovalci.”
Potrošniki Zgornjesavinjskega želodca ne smemo zamenjevati z drugimi izdelki podobno zvenečega imena (denimo “želodec” ali “Savinjski želodec”), ki so naprodaj v prenekateri večji trgovini. Teh s pristnim Zgornjesavinjskim želodcem res ne moremo primerjati – ne po okusu ne po aromi ne po videzu.
Izdelovalci iz Zgornje Savinjske doline svoje slastne Zgornjesavinjske želodce vsako leto predstavijo ocenjevalni komisiji in obiskovalcem na ocenjevanju na Rečici ob Savinji. Morda je prav to tekmovanje idealna priložnost, da se v maju odpravimo na izlet, obiščemo prireditev in okusimo jed, ki se je priljubila tudi angleškemu kralju Juriju V., ko je leta 1932 obiskal Hotel Plesnik v Logarski dolini. Po tem, ko je prvič zagrizel v domač Zgornjesavinjski želodec, si ga je zelo rad naročal kar na angleški dvor.
Slovenski siri z Zaščiteno označbo porekla se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost ter z vizualno oznako olajšajo vašo izbiro pri nakupu. Veste, kateri slovenski siri so vključeni v to shemo kakovosti? Slovenski siri že sicer izstopajo po kakovosti,…
Več...
Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Na domačih tleh pa prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, zato lahko pri nas najdemo veliko število različnih vrst medu. Med izdelujejo čebele, v naših krajih…
Več...
Prepoznati meso, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji, je pri nas preprosto, saj ga označuje znak »izbrana kakovost - Slovenija«. V shemo, ki zagotavlja slovensko poreklo, kratke dobavne poti in sledljivost mesa, so vključeni številni slovenski rejci…
Več...
Pridelovalci Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre morajo še posebej paziti v obdobju obiranja plodov. Postopek mora potekati ročno ali s posebnimi mehanskimi pripomočki, ki zagotavljajo čim večjo nepoškodovanost plodov in s tem tudi kakovostnejše olje. Na severu zamejeno z…
Več...