3.4.2023Eden največjih slovenskih praznikov – velika noč je praznik veselja in upanja. Star je slabih dva tisoč let in je v konkurenci številnih starodavnih običajev v precej izvirni podobi preživel vse do danes. Slovenci imamo izjemen privilegij, ker lahko velikonočno mizo obložimo s slovenskimi živili in jedmi.
S tem ko izberemo slovensko meso, jajca, mleko, med, vino, hren, kruh in druge dobrote za pripravo velikonočne pojedine, naredimo iz prazničnega druženja ob obloženi mizi pomenljiv obred. Obenem zelo neposredno prispevamo svoj delež k sooblikovanju in ohranjanju edinstvene prehranske kulture, ki že stoletja povezuje in zaznamuje rodove Slovencev.
Velikonočno pojedino praviloma sestavljajo praznično obarvana jajca oz. pirhi, šunka, hren, domač kruh in potica. Velika noč je sicer največji krščanski praznik, a zaradi svoje optimistične simbolike nagovarja zelo širok krog ljudi. Zajčki, piščančki in jajca nam govorijo o pomladi, plodnosti, novem življenju in upanju.
Preizkusite naše napotke za barvanje jac z naravnimi barvili.
Velikonočni pirhi, pobarvani z naravnimi barvili
Že stoletja velja, da se na praznično mizo da najboljši kos mesa. V Sloveniji na velikonočno mizo tradicionalno damo šunko ali kračo. Kmetje še danes ob kolinah posebej za to priložnost prihranijo najboljše. Slovenci smo lahko ponosni na svojo zaščiteno dobroto, Prekmursko šunko, prekajeno in sušeno mesnino, ki je z znakom »zaščitena geografska označba« uvrščena na seznam zaščitenih slovenskih izdelkov v Evropski uniji. S kakovostjo, izjemnim okusom in značilnim, slast zbujajočim dimastim vonjem lahko lepo oplemeniti praznično mizo.
Mesnine so že nekdaj uživali skupaj z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo in nevtralizirajo ‘težko’, mastno hrano. Simbolično ponazarjajo hrepenenje po višjih idealih. Pri nas ob šunki tradicionalno uživamo domači, zelo pekoč hren. Najdemo ga skoraj na vsakem slovenskem zeliščnem vrtu.
Sveže pečen in mamljivo dišeč domač kruh na velikonočni mizi simbolizira dobroto. Tradicionalno spečemo hlebec, recept pa lahko najdete na tej povezavi. Nepogrešljiva dobrota med velikonočnimi jedmi pa je naša zajamčena tradicionalna posebnost – odlična domača slovenska potica z enim od nadevov: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto.
Priprava potice je za dejavne gospodinje privlačen izziv, za vse, ki se s tem šele spogledujejo, pa velika preizkušnja. Ravno prav prožno testo, polnitev, zvijanje in peka so stopnje priprave, ki zahtevajo veliko mero znanja pa tudi potrpljenja.
Tisti z manj izkušnjami se lahko preizkusite v pripravi enostavnejše domače potice, ki ji rečemo tudi nočna potica.
Velikonočna pojedina na praznični mizi je torej en sam velik razlog za slavje in veselje. In kako začeti pojedino? Po tradiciji glava družine razreže in razdeli prvi pirh in kose ponudi vsem članom družine. Simbolika velike noči je tudi v povezanosti, ki bo Slovence vsaj za mizo zagotovo bogatila še stoletja.
Pirhi so pomemben del slovenske velikonočne tradicije in velikonočne pojedine. Namesto pripravkov za hitro obarvanje pirhov, ki jih najdemo v trgovini, uporabimo raje naravne materiale, ki jih imamo vedno pri roki. Pirhi pisanih barv so verjetno prva stvar, na katero…
Več...
Foto: Tomo Jeseničnik, I feel Slovenija Narava nam v vsakem letnem času ponudi raznovrstne pridelke. Tudi v zimskem času ponuja živila, ki jih naše telo takrat najbolj potrebuje. Če se ozremo v preteklost, v čas mladosti naših babic, vidimo, da…
Več...
Hren je tradicionalni del slovenske velikonočne pojedine. Ribanje hrena je ob veliki noči marsikje pripadlo gospodarju, medtem ko je gospodinja pripravljala praznično mizo s potico, domačim kruhom, obarvanimi jajci in dišečo šunko.Hren je večletna rastlina. V prvem letu razvije tanek,…
Več...
Slovenska potica sodi med sladice, ki so jih znali pripraviti že naši predniki. Potica nosi tudi oznako Zajamčena tradicionalna posebnost, s katero je zaščitenih pet vrst potice glede na njihov nadev: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s…
Več...