"Problem zavržene hrane je naš skupni problem – in zato ga lahko rešimo samo skupaj!" | Odpadna hrana | Zgodbe o naši super hrani

“Problem zavržene hrane je naš skupni problem – in zato ga lahko rešimo samo skupaj!”

Dobra novica je, da Slovenci v povprečju zavržemo manj hrane kot prebivalci drugih držav Evropske unije. Pravzaprav je zavržemo občutno manj, saj povprečen Evropejec v smeti zabriše približno 123 kilogramov hrane na leto, povprečen Slovenec pa približno 72 kilogramov. To seveda na neki način pozitivno priča o naši komparativni varčnosti in ozaveščenosti, a kaj, ko je v času naraščajoče revščine in marsikje celo lakote tudi 72 kilogramov na leto povsem nesprejemljiva številka. Tudi zato so v sredo, 30. septembra, v društvu Ekologi brez meja na konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane.

Gre za odločen poziv za spremembo našega celostnega odnosa do hrane. K bolj odgovornim praksam nagovarja prav vse deležnike v prehranski verigi, od industrije, trgovcev, vlade, lokalnih uprav pa vse do slehernega ozaveščenega občana, ki mu ni vseeno, kako se ravna z našim vsakodnevnim kruhom. Zgoraj navedena statistika o povprečnih zavržkih hrane, prevedena v absolutne številke, kaže, da gre na ravni Evropske unije letno v nič nepojmljivih sto milijonov ton povsem užitne hrane. V naši državi je letno zavržemo slabih sto petdeset tisoč ton. Tako ne preseneča, da so si snovalci deklaracije kot krovni cilj zadali, da moramo v Sloveniji zavržke hrane do leta 2025 zmanjšati za polovico.

Ekologi brez meja so v deklaracijo vključili vrsto konkretnih idej za doseganje zastavljenega cilja. Ključni trije sklopi so krepitev prostovoljnih zavez gospodarskih družb v prehranski verigi, izobraževanje potrošnikov v smeri konstruktivnih nakupovalnih izbir in krepitev komunikacije med vsemi akterji na poti od vil do vilic. Ker k problemu odpadne hrane žal aktivno prispevajo vsi členi prehranske verige, so avtorji deklaracije zapisali: “Problem zavržene hrane je naš skupni problem – kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. Zato ga zmoremo in moramo rešiti le skupaj.”


Sorodni članki

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...

Nov logotip za slogan Spoštujmo hrano, spoštujmo planet

V decembru 2023 je bil izbran logotip za slogan »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, s katerim bomo podprli komunikacijske aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. V svetu, kjer se soočamo z naraščajočimi izzivi trajnosti…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

10 nasvetov za manj živilskih odpadkov

Z nekaj preprostimi odločitvami lahko bistveno zmanjšamo presežke hrane ter se usmerimo v bolj trajnostno prehranjevanje. Zelo veliko presežkov hrane nastaja v gospodinjstvih, ki proizvedejo kar 52 % odpadne hrane, zato je najbolje začeti pri sebi. Z vami delimo nekaj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem