Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

“Problem zavržene hrane je naš skupni problem – in zato ga lahko rešimo samo skupaj!”

Dobra novica je, da Slovenci v povprečju zavržemo manj hrane kot prebivalci drugih držav Evropske unije. Pravzaprav je zavržemo občutno manj, saj povprečen Evropejec v smeti zabriše približno 123 kilogramov hrane na leto, povprečen Slovenec pa približno 72 kilogramov. To seveda na neki način pozitivno priča o naši komparativni varčnosti in ozaveščenosti, a kaj, ko je v času naraščajoče revščine in marsikje celo lakote tudi 72 kilogramov na leto povsem nesprejemljiva številka. Tudi zato so v sredo, 30. septembra, v društvu Ekologi brez meja na konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane.

Gre za odločen poziv za spremembo našega celostnega odnosa do hrane. K bolj odgovornim praksam nagovarja prav vse deležnike v prehranski verigi, od industrije, trgovcev, vlade, lokalnih uprav pa vse do slehernega ozaveščenega občana, ki mu ni vseeno, kako se ravna z našim vsakodnevnim kruhom. Zgoraj navedena statistika o povprečnih zavržkih hrane, prevedena v absolutne številke, kaže, da gre na ravni Evropske unije letno v nič nepojmljivih sto milijonov ton povsem užitne hrane. V naši državi je letno zavržemo slabih sto petdeset tisoč ton. Tako ne preseneča, da so si snovalci deklaracije kot krovni cilj zadali, da moramo v Sloveniji zavržke hrane do leta 2025 zmanjšati za polovico.

Ekologi brez meja so v deklaracijo vključili vrsto konkretnih idej za doseganje zastavljenega cilja. Ključni trije sklopi so krepitev prostovoljnih zavez gospodarskih družb v prehranski verigi, izobraževanje potrošnikov v smeri konstruktivnih nakupovalnih izbir in krepitev komunikacije med vsemi akterji na poti od vil do vilic. Ker k problemu odpadne hrane žal aktivno prispevajo vsi členi prehranske verige, so avtorji deklaracije zapisali: “Problem zavržene hrane je naš skupni problem – kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. Zato ga zmoremo in moramo rešiti le skupaj.”


Sorodni članki

Sodelujte v raziskavi o odpadni hrani

Pridružite se najobsežnejši slovenski raziskavi o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih. Za ta namen so na Ministrstvu za okolje in prostor izdelali kuhinjski dnevnik odpadne hrane.Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, v letu 2020…

Več...

2. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani.Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani…

Več...

Zmanjšanje količine odpadne hrane je eden ključnih ciljev do leta 2030

Do leta 2030 smo se na globalni ravni zavezali prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca. To lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji, ki se začnejo pri vsakem posamezniku.V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi kot…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem