“Problem zavržene hrane je naš skupni problem – in zato ga lahko rešimo samo skupaj!”

Dobra novica je, da Slovenci v povprečju zavržemo manj hrane kot prebivalci drugih držav Evropske unije. Pravzaprav je zavržemo občutno manj, saj povprečen Evropejec v smeti zabriše približno 123 kilogramov hrane na leto, povprečen Slovenec pa približno 72 kilogramov. To seveda na neki način pozitivno priča o naši komparativni varčnosti in ozaveščenosti, a kaj, ko je v času naraščajoče revščine in marsikje celo lakote tudi 72 kilogramov na leto povsem nesprejemljiva številka. Tudi zato so v sredo, 30. septembra, v društvu Ekologi brez meja na konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane.

Gre za odločen poziv za spremembo našega celostnega odnosa do hrane. K bolj odgovornim praksam nagovarja prav vse deležnike v prehranski verigi, od industrije, trgovcev, vlade, lokalnih uprav pa vse do slehernega ozaveščenega občana, ki mu ni vseeno, kako se ravna z našim vsakodnevnim kruhom. Zgoraj navedena statistika o povprečnih zavržkih hrane, prevedena v absolutne številke, kaže, da gre na ravni Evropske unije letno v nič nepojmljivih sto milijonov ton povsem užitne hrane. V naši državi je letno zavržemo slabih sto petdeset tisoč ton. Tako ne preseneča, da so si snovalci deklaracije kot krovni cilj zadali, da moramo v Sloveniji zavržke hrane do leta 2025 zmanjšati za polovico.

Ekologi brez meja so v deklaracijo vključili vrsto konkretnih idej za doseganje zastavljenega cilja. Ključni trije sklopi so krepitev prostovoljnih zavez gospodarskih družb v prehranski verigi, izobraževanje potrošnikov v smeri konstruktivnih nakupovalnih izbir in krepitev komunikacije med vsemi akterji na poti od vil do vilic. Ker k problemu odpadne hrane žal aktivno prispevajo vsi členi prehranske verige, so avtorji deklaracije zapisali: “Problem zavržene hrane je naš skupni problem – kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. Zato ga zmoremo in moramo rešiti le skupaj.”