Vsak Slovenec v povprečju letno zavrže več kot 80 kg hrane

Problematika zavržene hrane je večplastna in se odvija prav na vseh področjih: pri njenem nastajanju v kmetijstvu, v prehrambeno predelovalni industriji, trgovinah, gostinstvu, turizmu in nenazadnje v gospodinjstvih. Po ocenah FAO vsako leto zavržemo okoli tretjino celotne količine proizvedene hrane na svetu – tj. skoraj 1,3 milijarde ton. En del zavržejo gospodinjstva, drugi del pa gre v odpadke že v verigi od pridelovalca do trgovine, še preden pride hrana do končnega potrošnika. To pa med drugim pomeni, da so velike količine naravnih virov zaman izkoriščene, in podobno velja za emisije, ki so bile proizvedene s proizvodnjo hrane, ki je bila zavržena.

V Sloveniji smo leta 2011 na celotni verigi od pridelave do potrošnje zavrgli 168.000 ton hrane, kar znaša 82 kilogramov na prebivalca. Od tega se je kar 42 odstotkov zavrglo zaradi neustrezne potrošnje, ko kupimo več hrane, kakor je potrebujemo. A na tem mestu se bomo posvetili le tistemu delu zavržene hrane, ki bi ga lahko zmanjšali, če bi več kupovali lokalno pridelano hrano.

V kmetijstvu zakonodaja postavlja minimalne standarde kakovosti za sveže pridelke. Zaradi tega proizvajalci sadja in zelenjave pogosto žetev selekcionirajo tako, da majhne, deformirane ali kako drugače poškodovane proizvode zavržejo že na poljih, saj bi to blago drugače morali zavreči v pakirnici ali pri predelavi. Vzrok za izgubo pridelka je lahko tudi neustrezna kmetijska mehanizacija. Vendar pa imamo te izgube pogosto za sprejemljiv kompromis med učinkovitostjo na polju in povečanim donosom. Mnogi kmetje ublažijo izgube spravila z ostanki žetve, ki ga uporabijo kot gnojilo ali za krmo živali.

Velike količine pridelkov, živil postanejo odpadek na poti do živilsko predelovalne industrije. Vzroki so lahko različni: zaradi neustreznega transporta, neustreznega skladiščenja, neustrezne embalaže. Pogosto rokovanje predelovalcev hrane, posrednikov in trgovcev na debelo lahko povzroči dodatne izgube. Študije kažejo, da je živilo v povprečju rokovano 33-krat, preden pride do potrošnika v trgovini.

Kako pa lahko kot posamezniki še drugače vplivamo na zmanjšanje odpadkov hrane?

Bliža se konec leta in prazniki, ko je pri nas v navadi, da se radi podružimo ob dobri hrani. Žal pa v tem času pogosto nastane tudi precej odpadkov. Zato opozarjamo, da se v tem obdobju še večkrat spomnite praktičnih nasvetov za zmanjšanje živilskih odpadkov.

1. Kupite toliko hrane, kot je potrebujete

Načrtujte obroke, organizirajte si prostor v kuhinji in si pred nakupom vedno pripravite nakupovalni listek s seznamom živil, ki jih potrebujete.

2. Bodite pozorni na datume

Vedno poglejte datume na embalaži in bodite pozorni na razliko med izrazoma „uporabno do“ in “uporabno najmanj do”. Prvi pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr.: meso in ribe), drugi pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšna hrana je varna za uživanje tudi po navedenem datumu.

3. Pravilno shranjujte živila

Datum uporabe živil je vedno pogojen s pravilno hrambo živil. Pomembno je, da so prostori, kjer živila shranjujemo, vedno čisti, hladni in suhi. Pomembno je, da živila hranimo na pravi temperaturi, sami pa se odločimo, ali bo to hladilnik, shramba, klet ali kakšen drug prostor. Glede shranjevanja živil je pomembno, da upoštevamo navodila na embalažah.

4. Uporabite zamrzovalnik

Sicer je res najbolje, da uživamo zgolj svežo sezonsko hrano, vendar pa se vsi zavedamo, da nam ob današnjem tempu življenja včasih kaj pokvari načrte. Ko se nam to zgodi, moramo biti pripravljeni, hrano ustrezno zapreti v neprodušne posode in jo zmrzniti v porcijah. Nujno pa jih moramo tudi ustrezno označiti z datumom zamrznitve.

5. Uporabite ostanke hrane

Če se nam zgodi, da kdaj ne pojemo vsega, kar smo pripravili za kosilo ali večerjo, premislimo, ali lahko pripravljeno hrano kako shranimo in jo pojemo za malico ali večerjo naslednji dan. Tudi iz sadja in zelenjave lahko kdaj kaj pripravimo. Iz sadja lahko recimo naredimo sok ali sladico. Manj svežo zelenjavo pa lahko uporabimo za pripravo juhe.

Ali ste vedeli?

Če ima živilo nenavaden vonj, spremenjeno barvo ali je kako drugače spremenjeno, čeprav mu rok uporabe še ni potekel, lahko neodprto in v originalni embalaži vrnemo v trgovino in zahtevamo zamenjavo ali vračilo denarja. Vsak tak primer pa lahko prijavimo tudi Kmetijski inšpekciji in Veterinarski upravi RS.

Vsak Slovenec v povprečju letno zavrže več kot 80 kg hrane
Ocenite stran


Sorodni članki

Gregorjev sejem, že 25. po vrsti, je posvečen zemlji

Na gregorjevo pozdravljamo prihod pomladi, ki ponovno obuja naravo. Ptički se ženijo in po potokih spuščamo lučke. Zato ne preseneča, da vrtičkarji in kmetovalci ravno v času pred enakonočjem začnemo načrtovati zasaditev svoje njive ali vrtička. To pa je hkrati…

Več...

Skrbimo za čebele, saj čebele skrbijo za nas

V času številnih zimskih virusnih obolenj smo svoje telo krepili z dnevno žličko medu in včasih še s propolisom. Za večjo odpornost smo zaužili tudi matični mleček. Vse to so pridelki, za katere so preko leta pridno poskrbele čebele. Spomladi,…

Več...

Zmagovalci Agrobiznis 2019

Na portalu Agrobiznis so že šesto leto zapored izvedli natečaj za najboljšega podjetnika v kmetijstvu in najbolj inovativno živilo, nagradili pa so tudi najboljši domač izdelek po izboru potrošnikov. Letos je na natečaju v treh kategorijah sodelovalo 22 kandidatov. Prvi…

Več...

Danijel Gospić, G2O, nagrajenec Agrobiznis 2019

Danijel Gospić iz podjetja G2O je na natečaju Agrobiznis 2019 dobil posebno priznanje za inovativnost in drznost za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode, kjer lahko vzgojijo do 50 ton severnoafriškega čopovca (severnoafriškega soma) na leto. Natečaj je oblika spodbude…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem