Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Recimo odločen »ne« potrati hrane!

Na enem koncu sveta proseče očke in vdrti trebuhi ničesar krivih otrok, na drugem epidemija debelosti in obenem neodgovornega ravnanja s hrano. Po zadnjih zanesljivih in uradno sprejetih podatkih se na globalni ravni vsako leto zavrže kar tretjina vse pridelane hrane, ob čemer se lahko človek z razvitim čutom za družbeno odgovornost vpraša, kako je to vendar sploh mogoče. Zanimivo je, da gre veliko hrane po zlu tudi v državah v razvoju, namreč zaradi neučinkovitosti po celi verigi predelovalne industrije. Še huje pa se zdi, da se v zahodnem svetu več kot štirideset odstotkov vse zavržene hrane »pridela« v trgovinah in v domovih potrošnikov. V razvitih državah naj bi, recimo, samo potrošniki skupaj zavrgli toliko hrane, kot jo skupaj pridelajo v celotni Podsaharski Afriki.

Po oceni avtorjev projekta Informiranje potrošnika za zmanjšanje zavržene hrane v gospodinjstvih potratimo v naši domovini na letni ravni za kar petsto evrov hrane na osebo. Ker je v Sloveniji vsak mesec čedalje več tistih, ki zaradi revščine ne zavržejo niti kosa kruha, je še toliko bolj šokantna misel, kako objestno glede na zgornjo statistiko očitno s hrano ravnajo bogatejši sloji prebivalstva. Pri ostri obsodbi tovrstnega početja seveda ne gre samo za moralno vprašanje. Ko smo iz površnosti ali malomarnosti zavrgli živilo, smo s tem zavrgli tudi vse surovine in energente, ki so bili vloženi v pridelavo. Razgradnja zavržene hrane pa za povrh povzroča še izpust metana v ozračje in s tem prispeva svoj delček k čedalje bolj ogrožajočemu trendu globalnega segrevanja. A na pozitivni noti: veliko lahko storimo, če začnemo pri sebi. In ko bomo glede vprašanja zavržene hrane sami vestni in trdni, bomo s tem najboljši možen zgled nudili tudi svojim otrokom. Oni so namreč tisti, ki bodo naše vrednote in odnos do hrane prenesli naprej na naslednje generacije.


Sorodni članki

Pri naročilu hrane izrazite željo po kakovostnem mesu lokalnega porekla

Privoščite si kakovosten kos mesa slovenskega porekla, četudi morda v nekoliko manjši količini ali manj pogosto.Ob misli na goveji zrezek na žaru se marsikomu pocedijo sline. Pri uživanju mesa je kakovost surovine izjemno pomembna. Ali ob naročilu v restavraciji povprašate…

Več...

Aleš Čad: »Osnova naše kulinarične tradicije je kakovostno meso slovenskega porekla«

V trgovini ali gostilni zahtevajte kakovostno meso slovenskega porekla.Okusne jedi z žara, visoka kakovost surovin in topel sprejem so tiste stvari, ki smo jih potrošniki vajeni pri obisku Gostilne Čad. Ta legendarna gostilna pod Rožnikom ima dolgo tradicijo. Uspešno poslovanje…

Več...

Peter Peternel: »Kakovostna lokalna hrana je naša največja dobrina«

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« zagotavlja, da so bile živali rojene in rejene v Sloveniji, da je bila predelava mesa izvedena v Sloveniji, ves proces pa je podvržen dodatnim neodvisnim kontrolam. Lahko bi rekli, da so kmetje največji vrtnarji krajine.…

Več...

Začela se je promocijska kampanja o prednostih lokalne ribje hrane

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo začeli z nacionalno generično kampanjo za promocijo lokalnega ribištva, s katero bomo ozaveščali pozitivnih vidikih uživanja rib ter o kakovosti, svežini in pestrosti izbire lokalnih rib in školjk, ki so dostopne po…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem