Pripravi si ingver

Ob prvih znakih prehlada smo deležni številnih dobronamernih nasvetov, ki jih omogoča domača lekarna. Za boljši imunski sistem naj v izdolbeno črno repo nalijemo med, pustimo stati in potem uživamo. Presna, narezana čebula, nameščena v prostoru, premaguje kašelj, kefir uravnava črevesno floro in še bi naštevali. Danes vam predstavljamo koristi, ki jih prinaša ingver, njegove številne možnosti uporabe in ne nazadnje, kako ga lahko tudi sami vzgojimo.

Ingver ima tradicijo

Že od nekdaj znanstveniki prištevajo ingver med najmočnejše rastlinske antioksidante. Med drugim spodbuja krvni obtok, pomaga pri vnetem grlu, sprošča periferno ožilje, krepi izločanje sline, pomaga pri vnetem grlu, ugodno deluje na jetra, zmanjšuje holesterol in ima antiseptične lastnosti. Številne zdravstvene raziskave so tudi dokazale, da pomaga pri zgagi, slabi prebavi in bruhanju, ter preprečuje slabost med potovanjem. Kot začimbno rastlino v mnogih vzhodnih državah ingver uporabljajo kot dodatek jedem in začimbo z izrazitim prepoznavnim okusom.

Imunski sistem

Imunski sistem je mehanizem, ki omogoča obrambo našega telesa pred škodljivimi organizmi, torej bakterijami, virusi, glivicami ali zajedavci, ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja.

Vpliv nekaterih živil na delovanje imunskega sistema je še posebej dobro raziskan. Znanstveno je dokazano, da nekatera živila nanj pozitivno vplivajo z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo aktivnost. To so na primer česen, čebula, ingver, oranžni pigmenti ali karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, bučah, sladkem krompirju, kakiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi ter probiotični izdelki, kot so jogurt, kefir, kislo zelje in kisla repa (več o tem lahko preberete v prispevku na prehrana.si).

Kako uporabljamo ingver

Ingver oziroma njegovo koreniko uporabljamo na različne načine. Sveža surova korenina ima najbolj bogat, kar pekoč okus. Nabiramo jih, ko je zunanji ovoj še zelen.

Ingver z medom

Najhitreje si bomo pri prehladu pomagali, če svežo olupljeno koreniko ingverja naribamo in ji dodamo nekaj žlic medu. Tekočina, ki jo izloči ingver, se hitro pomeša z medom, zato je pripravek kmalu nared. Dnevno zaužijemo do tri žličke pripravka, pri čemer koreniko dobro prežvečimo. Nekateri dodajajo še vitamin C in pripravek pokapljajo s sokom sveže limone.

Ingverjev sirup z limono

Dve limoni narežemo na kolute in jih polagamo v kozarec v plasteh – izmenično z olupljenim in na rezine narezanim ingverjem. Med plasti dodajamo med, ki naj bo tudi zadnja, vrhnja plast. Kozarca ne zapolnimo do vrha. Pripravek pustimo en dan, da limona in ingver spustita sok. Kozarec zapremo in hranimo 1-2 meseca v hladilniku. Zmes postane želatinasta in primerna za uživanje. Razredčimo jo lahko s toplo vodo.

Ingverjev napitek z limono

Z dobrima dvema decilitroma vrele vodo prelijemo za centimeter dolgo korenino in pustimo stati 15 minut. Ko se nekoliko ohladi, dodamo limonin sok in uživamo.

Dobro so poznane tudi zmlete korenine posušenega ingverja. Na trgovskih policah najdemo tudi

vloženi ingver, to pa so olupljene in narezane mlade sveže korenine, skuhane v gostem sladkornem sirupu. Zasledili smo tudi ingver v čajnih vrečkah za pripravo preprostega napitka. Kot velja za vsa živila, lahko preveliki odmerki našemu telesu povzročijo več škode kot koristi, zato je potrebne nekaj previdnosti. Prevelik odmerek ingverja lahko povzroči želodčne motnje in zaspanost, jemanje velikih odmerkov na tešče lahko povzroči prebavne težave.