Pomembno je, kaj dobijo na krožnik

Zdrava konkurenca v tržnih pogojih prinaša tudi ponudbo iz tujine. Ponudniki pa ne sledijo vedno standardom, ki veljajo v našem prostoru. Hkrati masovna proizvodnja, ki se večinoma odvija na drugi strani naše meje, znižuje ceno vsem proizvodom. S tem se soočamo na praktično vseh področjih, vendar pa ugodna cena pogosto vpliva tudi na nižjo kakovost ponudbe. To se zagotovo odraža tudi na področju prehranjevanja.

Hrano morajo kupiti prek javnega naročila

Šole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice, ministrstva in druge javne ustanove morajo hrano kupiti prek javnega naročila. Postopki so na prvi pogled seveda zapleteni, vendar omogočajo tudi naročanje hrane iz bližine. Da bi jih razjasnili in možnosti približali osebam odgovornim za nabavo hrane v javnih inštitucijah, je Agrobiznis v marcu 2018 pripravil posvet o javnem naročanju hrane. »Ker nam je zelo pomembno, kaj naši otroci dobijo na krožnik in kako se prehranjujejo bolniki ter starostniki v domovih«, je v enem stavku predstavila namen posveta vodja projekta Aleksandra Hrovat.

Tako tudi pri javnih naročilih živil in gostinskih storitev velja načelo kratkih dobavnih verig. Javni naročniki del živil lahko izločijo in jih nabavijo neposredno na kmetijah, v zadrugah ali domačih kmetijskih oziroma živilskih podjetjih brez postopkov javnega naročila. A veliko jih teh zakonskih možnosti za naročanje sezonsko in lokalno pridelane in predelane hrane še ne izkorišča v celoti, najverjetneje zaradi napačnega razumevanja načela. Zato je Ministrstvo za javno upravo izdalo stališče oziroma interpretacijo relevantnih določb, predstavila pa ga je Maja Marinček z ministrstva za javno upravo, direktorat za javno naročanje.

Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje

Prav tako velja tudi Uredba o zelenem javnem naročanju – (Uredba o ZeJN), ki je v veljavi od začetka 2018. Javni zavodi in drugi javni naročniki naročajo blago, storitve ali gradnje, ki so okoljsko manj obremenjujoče in imajo manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti. Namen uredbe je zmanjšati negativen vpliv na okolje, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe, spodbujati razvoj okoljskih inovacij in dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom (Uradni list RS št. 51/17). Za področje živil in gostinskih storitev sta opredeljena dva ključna cilja, ki spodbujata nabavo kakovostnih in okoljsko manj obremenjujočih živil. »Prvi določa delež ekološko pridelane hrane, 15 odstotkov, glede na število ali količino vseh živil (za izpolnitev zahtev velja prehodno obdobje). Drugi cilj pa določa delež živil, ki izpolnjujejo zahteve iz sheme kakovosti, prav tako 15 odstotkov«, je pojasnil Andrej Potočnik z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Uredbo si lahko preberite na strani Ministrstva za javno upravo na tej povezavi. Če javni naročniki te cilje težko dosežejo z rednimi postopki javnega naročanja, si lahko pomagajo še z možnostjo uveljavljanja zgoraj omenjenega načela kratkih nabavnih verig in živila nabavijo neposredno pri pridelovalcih in predelovalcih hrane.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Težave predstavljajo tehnične specifikacije izdelkov

Javni zavodi oddajajo svoja naročila živil skladno z javno naročniško zakonodajo. Odgovorne osebe v javnih zavodih morajo na eni strani slediti spremembam zakonodaje na drugi strani pa spremljati stanje ponudbe živil na trgu. A tako zakonodaja kot tudi trg se stalno spreminjata. Čas tako igra pomembno vlogo že pri pripravi, nato pa še pri izvedbi javnega naročila in uskladitvi celotne dokumentacije. Kadri, ki so v posameznih inštitucijah zadolženi za vodenje prehrane so različno izobraženi, velikokrat pa poleg te opravljajo še druge funkcije.

Naročniki imajo največ težav pri izvajanju postopkov in pri določanju tehničnih specifikacij proizvodov navaja Direktorat za javno naročanje.

Da bi jim olajšali delo in hkrati omogočili še večjo transparentnost naročil, je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) ob podpori Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije uspešno izvaja projekt spletnega kataloga živil za javno naročanje, v katerem ponudniki lahko predstavijo svojo ponudbo tako, da vpišejo svoje izdelke s polnim nazivom, opisom sestavin in predstavitvijo drugih lastnosti. V posebnem razdelku predstavijo tudi druge, za izvajalca javnega naročila pomembne lastnosti, kot so sheme kakovosti ali pridobljena priznanja.

Katalog bo javnemu zavodu omogočil natančno poimenovanje in opredelitev tipa živil, omogoča pa tudi izpis v drugo programsko opremo, kjer ni določen konkteten izdelek.

»Prednosti kataloga za javne zavode so tako številne«, pravi Jana Ramuš, ZKŽP. Omogoča analizo trga s podatki o ponudnikih in živilih, izbor pravilno poimenovanih živil in njihovih tipov s podatki o masi in volumnu, oblikovanje sklopov znotraj posameznih kategorij živil, oblikovanje izločenih sklopov, informacije o hranilnih vrednostih in alergenih in prikaz ponudnikov ter njihovih izdelkov po regijah z zemljevidom. Načrtuje se tudi vključitev primerov meril za posamezno živilo (cena, sheme kakovosti, razdalja …).

Ponudniki izdelke predstavijo z natančnimi opisi in možnostjo sprotnega ažuriranja podatkov v primeru sprememb izdelka, embalaže, novih izdelkov ali tistih, izločenih in proizvodnje. »Uporaba kataloga je brezplačna tako za javne zavode«, dodaja Ramuševa.

Gospodarska zbornica - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Vodenje prehrane ni edina zadolžitev odgovornih oseb

Mojca Zupan Štante v vrtcu Mladi rod iz Ljubljane je organizator prehrane in zdravstveno higienskega režima. Odgovarja torej za dve področji. Na pobudo o optimizaciji dostave naročenega odgovarja z omejitvami prostora in drugih kapacitet za skladiščenje izdelkov. »Že samo dnevno sprejemanje robe mora v našem vrtcu res potekati po skrbno načrtovanih protokolih, sicer si delo najmanj podvojimo, česar pa si ne moremo privoščiti. Pripravljamo 4 obroke dnevno za 620 otrok, ki so stari med 11 meseci in 6 let. Med njimi so tudi otroci s prilagojenimi dietami in zares velika pozornost je potrebna pri pripravi obrokov.« V teh dneh ravno oddaja svoj deseti javni razpis za dobavo živil. Ugotavlja, da je v slovenskih vrtcih še vedno zelo veliko neslovenskega mesa, čeprav ima sama dobre izkušnje s slovenskim dobaviteljem, ki je tudi nosilec certifikata Izbrana kakovost – Slovenija. »V večini vsem našim otrokom nudimo kruh iz ekološke pridelave, saj vsebuje najmanj alergenov. Tako lahko enak kruh varno uživajo otroci z alergijami, vsi ostali pa tudi jejo bolj zdravo. Trudim se, da bi otrokom postregli le hrano najboljše kakovosti, vendar moramo včasih sklepati kompromise. Ti grejo na račun omejenih sredstev, ki so za prehrano v vrtcih na voljo. Predviden mesečni stroški živil že od leta 2007 namreč znašajo 38,85 evra za otroka, standardi pa so vse zahtevnejši«. Poseben izziv pri naročanju jim predstavljajo večje količine sveže, sezonske, lokalno pridelane zelenjave. “Razpis namreč pripravljamo vsaki dve leti, letos celo za tri leta, torej vnaprej, ko se dobavitelji za svoj pridelek težko zavežejo. Glede na izkušnje z izbranimi dobavitelji govejega in telečjega mesa na javnem razpisu v preteklih desetih letih, pa sem letos iz javnega razpisa to meso izločila. Večina namreč ni bila slovenskega porekla.« Zupan Štantetova je torej že upoštevala Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Mojca Zupan Štante, vrtec Mladi rod

Več naj bo ekološko pridelane hrane

Vsi deležniki se zavedajo, da je povpraševanje po slovenski ekološko pridelani hrani večje od ponudbe. Ekološko kmetovanje se v Sloveniji sicer izvaja že od poznih osemdesetih let, pridelovalci pa so finančno podporo prvič prejeli v letu 1999. Spodbujanje ekološkega kmetovanja se nadaljuje tudi v okviru nove perspektive 2014-2020. Namen ukrepa Ekološko kmetovanje je spodbujati kmetijska gospodarstva za prostovoljno usmeritev ali izvajanje ekološkega kmetovanja.

Z leta 2012 ustanovljeno poslovno enoto Zdrav obrok je podjetje B-forma svojo dejavnost usmerilo izključno v proizvodnjo bioloških izdelkov in sicer kruha in pekovskega peciva. »Ponudba slovenskih surovin sicer narašča, vendar za naše potrebe ne zadošča. Moko tako kupujemo tudi v sosednjih avstrijskih mlinih. Uporabljamo pa izkjučno moko 1. klase.« pravi Urška Raspet, direktorica prodaje in marketinga. Ponudbo so uspešno predstavili mnogim javnim naročnikom. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da »smo v zadnjih letih lahko naše izdelke pocenili, saj so se pocenile tudi surovine in tako ekološko pridelana hrana ne šteje več za luksus, kot je to veljalo pred leti.« Da bi zadostili vse potrebe so reorganizirali proizvodnjo in povečali število zaposlenih, tako da je njihov kruh za vsakega naročnika vedno spečen istega dne, kot je dostavljen.

Urška Raspet, B-forma

Sorodni članki

Povsod je lepo, doma je najlepše - tudi zajtrkovati

Že slovenski pregovor »Po jutru se dan pozna« nakazuje pomen zgodnjih jutranjih ur za delovno uspešnost dneva. Starši, vzgojitelji in mentorji smo tisti, ki v naših otrocih prebujamo navade in odnos do stvari ter življenja. Če je vaše oko našlo…

Več...

Zaveza odgovornosti za bolj informirano izbiro hrane in pijače

Neuravnotežena prehrana je pomemben krivec za razvoj debelosti in drugih, kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Pogosto uživanje sladkih pijač je mogoče opaziti predvsem med mladimi potrošniki, precej dovzetni so namreč tudi za oglasna sporočila. Proizvajalci sladkih…

Več...

Če vaš otrok zajtrkuje, bo iz šole prinesel več znanja

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 navaja, da sta obilica nezdrave ponudbe živil in nedejaven način življenja največja krivca za naraščanje debelosti med otroki, mladostniki in odraslimi. Dejstvo je, da se stanje na tem…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem