Ekološka pridelava

V iskanju boljše hrane vse večji pomen v našem prostoru pridobiva naravna pridelava. Nekateri se posvetijo sestavinam in izvoru živil, drugim prisegajo na večjo raznovrstnost, tretji pa v prehrani izločajo določena živila. Strokovnjaki pa so enotni, da prehrana pomembno vpliva na počutje in zdravje ljudi. Pri izbiri potrošnikom lahko pomagajo tudi označbe na hrani.

Številni prisegajo na hrano, ki so jo vzgojili sami. Preostali pa »bolj naravno« iščemo na trgovskih policah. Da bi bila izbira potrošnikom lažja, je regulator vzpostavil modele označevanja živil.

Poleg načina pridelave in predelave živila je pomembno tudi, da posegamo po živilih lokalnega izvora. Hrana, ki je pridelana, predelana in porabljena v lokalnem okolju, je zaradi svežine kakovostnejša in bolj hranilna od uvožene.

Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče, so definicijo ekološke pridelave zapisali pri Evropski komisiji za promocijo ekološkega kmetovanja.

V Sloveniji je bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2018 v ekološko kontrolo vključenih 3.741 kmetijskih gospodarstev (5,4 % vseh kmetij v Sloveniji) s 47.848 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (10,02 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2018).

Število slovenskih kmetijskih gospodarstev vključenih v ekološko kontrolo po letih.

Zakaj obdelovati ekološko?

Na ekološki kmetiji Dvornik gospodar Damijan Smolak pojasni, da so se za ekološko pridelavo odločili predvsem zaradi do narave prijazne pridelave. »Certifikat je pomemben tistim, ki nas ne poznajo. Tako vedo, kaj kupijo. Na drugi strani s certifikatom zagotavljamo standard tudi javnim institucijam.« Ponudba je bogata in ustrezno označena. Predelane ekološke izdelke sami tudi pridelajo. »Včasih pa se zgodi, da moramo surovine dokupiti, in če je izdelek ekološki, vedno izberemo ekološko pridelane.« Kot zanimivost dodaja, da se kljub označbam potrošniki še vedno želijo na lastne oči prepričati o tem, kaj jedo, zato so se v preteklosti že odzvali na prošnje o ogledu kmetije in dela na njem.

Erika in Damijan Smolak, ekološka kmetija Dvornik

Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ekološko kmetijstvo najbolj vpliva tudi na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo.

Pri ekološkem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih regulatorjev rasti. Ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih zato ni mogoče pričakovati.

Postopen prehod

Celotno kmetijsko gospodarstvo in zemljo mora pridelovalec pripraviti na ekološko pridelavo ter jo očistiti vseh škodljivih snovi. Prehod v ekološko kmetovanje je torej postopen, za pridobitev certifikata sheme kakovosti ekološka pridelava pa kmetija potrebuje 2 oziroma 3 leta. Za izvajanje ekološkega kmetovanja je mogoče pridobiti tudi podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Več o postopku prehoda in pridobivanju certifikata si lahko ogledate na straneh izvajalcevcertificiranja in nadzora nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Pridelovalec ali predelovalec s pridobljenim certifikatom (torej ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oz. predelano v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 72/18), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES) lahko za označevanje svojih izdelkov ali živil uporablja označbo »ekološki«. Poleg te se lahko uporabljajo tudi okrajšave kot sta »bio« in »eko«. Uporaba evropske označbe je obvezna pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Nacionalni zaščitni znak je za kupca pomembno vodilo, da lahko s svojo izbiro podpre daljnosežno vitalnost našega lokalnega kmetijstva in s tem povezane kolektivne prehranske varnosti.

Za ekološko pridelana živila znotraj kmetijstva Evropske unije veljajo enaki standardi. Uradni ekološki znak EU jamči enake standarde kakovosti in okoljske ozaveščenosti ne glede na državo pridelave oziroma predelave.

Poleg evropska znaka je navedena šifra nadzornega oziroma certifikacijskega organa ter kmetijski izvor sestavin živila. Proizvajalec živila lahko navede državo izvora ali območje izvora, kot na primer Kmetijstvo EU ali celo Kmetijstvo zunaj EU.

Kupec v trgovini lahko za izdelek z evropskim logotipom ekološke pridelave zahteva, da mu trgovec predloži certifikat, kar mora trgovec najpozneje v oseminštiridesetih urah tudi storiti.

Znak EKOLOŠKO zagotavlja kupcu, da

  • proizvodnja spoštuje naravo,
  • so bila živila pridelana na trajnosten način,
  • pridelovalce najmanj enkrat na leto nadzorujejo nadzorni organi,
  • se pri proizvodnji udeležene živali prosto pasejo na svežem zraku in se z njimi postopa po naprednih smernicah ravnanja z živino,
  • pri pridelavi niso dovoljeni gensko spremenjeni organizmi in
  • so v veljavi stroge omejitve glede uporabe kemičnih pesticidov, gnojil, antibiotikov ter raznih drugih dodatkov.

Znak zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

Zasebne blagovne znamke

Poleg nacionalnega zaščitnega znaka ekološke pridelave pa nosijo nekateri izdelki tudi dodatne označbe blagovnih znamk, kot sta Biodar in Demeter. Gre za zasebne blagovne znamke, za katere velja, da dosegajo vse kriterije, potrebne za zagotovitev certifikata ekološke pridelave, a jih po določenih značilnostih celo nadgrajujejo oziroma presegajo. Praviloma gre torej za izdelke najvišje kakovosti.

           

Oglejte si tudi film:


Sorodni članki

Ravnati in uživati ekološko

V naše pogovore vse pogosteje zaidejo besede eko, bio, ekološko ali biološko. Te besede se v slovenskem jeziku nanašajo na varovanje in ohranjanje narave ter življenjskega okolja. Odtod tudi poimenovanje ekoloških pridelkov. Hrana, ki je pridelana in predelana na ekološki…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati?Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in ponoči,…

Več...

Povpraševanje po ekoloških pridelkih JE.

Za ekološko kmetijstvo je značilno okolju prijazno kmetovanje in spremljanje naravnih ciklov. Kmetovanje je zahtevnejše od intenzivnega in za uspešen pridelek je potrebnih veliko izkušenj. Ekološko kmetovanje  prinaša v primerjavi z intenzivnim predvsem varnejšo in bolj zdravo hrano, varovanje okolja,…

Več...

Slovenska mikro kmetija, ki je že osvojila Ameriko

Prodorni Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, z drznostjo in kreativnostjo prepričljivo ruši standarde in poslovno klasiko kmetovanja v Sloveniji povzdiguje na povsem novo raven. Domača ekološka mikro kmetija niza, eno za drugo, kulinarične inovacije, 100-odstotno narejene iz slovenskih pridelkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem