21.6.2024Vremenoslovci napovedujejo rekordno vroče poletje. Vročina, suša in skrajne temperature močno prizadenejo vrtnine, ki nujno potrebujejo vodo. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko v poletnem času kar najbolje obvarujete svoj vrtiček.
Suša lahko bistveno vpliva na količino in kakovost pridelka, vendar je mogoče z ustreznim pristopom njene učinke omiliti. Poglejte, na kaj vse je potrebno biti pozoren.
Zalivanje s pitno vodo je zaradi varčevanja v času suše včasih prepovedano. Poleg tega ta voda vsebuje kemikalije, ki lahko škodijo vrtninam. Najbolj priporočljivo je zalivanje z deževnico. Naberite jo s pomočjo večjih plastičnih posod, ki jih postavite pod žlebove in strehe. Ker se na dnu posode posedajo potencialno škodljivi delci, z zadnjimi centimetri deževnice ne zalivajte.
Pomembno je, da rastline v zelenjavnem ali okrasnem vrtičku razvijejo globoke korenine. Pri tem jim lahko pomagate tako, da še pred začetkom visokih temperatur zalivate manj pogosto, a obilneje. Pogosteje zalivajte samo tiste, ki imajo plitve korenine. Namočenost zemlje preverite z lopato. Ko zemljo odgrnete, na globini korenin ne sme biti suha. Zelo dobra rešitev proti suši je tudi humus. Njegov nastanek spodbudite z organskimi gnojili.
Vrtiček zalivajte v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Bodite temeljiti in pazite, da zalivate samo po tleh. Izogibajte se listom, saj se na njih, če so mokri, rade razvijejo okužbe. Zelo presušena tla zalijte večkrat in nikar ne hitite – vsakokrat, ko jih zalijete, jih tudi zrahljajte. S tem boste vodi odprli pot do globljih plasti in preprečili, da bi tekla samo po površini. Če imate na vrtu kakšno mlado drevo, ga zalijte najprej, saj ga bo suša najhitreje prizadela. Zatem se lotite zalivanja zelenjave in trajnic.
Na seznamu vrtnin, ki so bolj odporne proti suši, so paradižnik, blitva, fižol in rabarbara. Suša ne pride do živega niti nekaterim zeliščem – timijanu, rožmarinu, sivki in origanu. Suši (in drugim vremenskim spremembam) najhitreje podležejo bolne rastline. Pri pojavu škodljivcev ali bolezni zato ukrepajte čim prej.
Na javnem posvetu z naslovom Kmetijska zemljišča – steber prehranske varnosti, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so strokovnjaki, predstavniki kmetijskih organizacij in državni uradniki razpravljali o ključnih izzivih na področju prehranske samooskrbe, zaščite kmetijskih zemljišč…
Več...
Ekološka hrana ni zgolj še en „trend“ na področju prehranjevanja, temveč je dejansko nujen in nepogrešljiv temelj tako za zdravje sodobnega posameznika kot tudi za okolje in družbo kot celoto. Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, pa se njene…
Več...
V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…
Več...
Uporaba zastirke, travnih muld ter grede »pogače« so učinkoviti načini za dolgotrajno zadrževanje vlage na vrtovih. V sušnem obdobju je potrebno razmisliti o shranjevanju in zadrževanju vode v tleh, saj nam kljub pridnosti in rednemu zalivanju zemlja ne uspe dati zadovoljivega…
Več...