1.6.2024Uporaba zastirke, travnih muld ter grede »pogače« so učinkoviti načini za dolgotrajno zadrževanje vlage na vrtovih.
V sušnem obdobju je potrebno razmisliti o shranjevanju in zadrževanju vode v tleh, saj nam kljub pridnosti in rednemu zalivanju zemlja ne uspe dati zadovoljivega pridelka. V poletnih mesecih se namreč zelo poveča izhlapevanje, zato ni rešitev površinsko zalivanje, ampak je potrebno vodo zadržati pod površjem. Enostavne tehnike so zadrževalni jarki ali travne mulde, zastirka in grede »pogače«. Kombinacija vseh treh pristopov omogoča, da rastline rastejo tudi v najbolj sušnih obdobjih brez zalivanja. Imamo namreč kar nekaj takih območij s pridelavo hrane, kjer ni vode, da bi lahko zalivali, je pa dovolj organskih snovi, neraven relief in dovolj zdrave zemlje, v katero se še tako izplača posejati semena, da nam bo zrasel pridelek.
Zadrževanje vode na pobočju s travnimi muldami
Na pobočju deževnica hitro odteče, zato je potrebno izkopati jarke – travne mulde. V njih se zadrži padavinska voda in počasi odteka pod površjem po pobočju. Na tak način poteka naravno namakanje. Travne mulde ščitijo prst pred erozijo.
Zastirke
Zastirka prepreči izhlapevanje vode, zlasti iz zgornje plasti prsti, ki je najbolj občutljiva, saj je odgovorna za oskrbo koreninskega sistema rastlin s hranili. Če ni dovolj vlage, do take oskrbe ne more priti, zato se zemlja na površini hitro posuši in razpoka, kar poškoduje rastlinske korenine. Zastirko moramo uporabljati redno, saj hitro preperi na zemlji in če je samo kakšen cm na debelo, ne uspe zadrževati vlage. Lahko preverite veliko razliko v vsebnosti vlage v zemlji, ki je pokrita z naravno zastirko in zemljo, ki je gola. Gola zemlja je razpokana kot beton, kar lahko pogosto vidimo na kmetijskih površinah. Za zastiranje pa lahko uporabimo dejansko vse, kar nam daje narava. Zastirka, izdelana iz slame ali sena zadržuje vlago, omogoča odtekanje vode ob nalivih in preprečuje rast plevela. Pozimi se razgradi in ustvari humus.
Grede »pogače«
Dodaten način shranjevanja vlage v zemlji so grede »pogače«. Ime imajo po načinu izdelave. Na trdo zemljo, tudi travno površino naložimo organsko snov, vmes posujemo nekaj komposta in pustimo stati pol leta. Nato preperel material razgrabimo enakomerno, kot da bi delali pogačo. Nad osnovno plast nasujemo še druge organske materiale, ki pa morajo biti fini, brez vej.
V ta material lahko nasadimo krompir, ki zelo dobro uspeva v gredah pogačah, pa tudi kapusnice, ki imajo rade več organske snovi. Zemljo moramo nujno prekriti s slamo, senom, pokošeno travo, listjem, miskantosom ali praprotjo. Ker je travna ruša pod plastmi grede, nimamo pletja, greda je rahla in tudi prekapamo ne, kar je zelo ugodno za življenje v tleh.
Na javnem posvetu z naslovom Kmetijska zemljišča – steber prehranske varnosti, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so strokovnjaki, predstavniki kmetijskih organizacij in državni uradniki razpravljali o ključnih izzivih na področju prehranske samooskrbe, zaščite kmetijskih zemljišč…
Več...
Ekološka hrana ni zgolj še en „trend“ na področju prehranjevanja, temveč je dejansko nujen in nepogrešljiv temelj tako za zdravje sodobnega posameznika kot tudi za okolje in družbo kot celoto. Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, pa se njene…
Več...
V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…
Več...
Vremenoslovci napovedujejo rekordno vroče poletje. Vročina, suša in skrajne temperature močno prizadenejo vrtnine, ki nujno potrebujejo vodo. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko v poletnem času kar najbolje obvarujete svoj vrtiček. Suša lahko bistveno vpliva na količino in kakovost pridelka,…
Več...