Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Skrbimo za čebele, posadimo medovite rastline

V času nevarnosti za obolenja krepimo svoje zdravje s številnimi čebeljimi izdelki, z žličko medu na dan in včasih še s propolisom. Za večjo odpornost zaužijemo tudi matični mleček. Vse to so čebelji pridelki, za katere so preko leta pridno poskrbele čebele. Spomladi, ko ozelenjujemo svoje vrtove, balkone in okolico svojega doma, pa lahko tudi mi poskrbimo za čebele. Katere rastline naj zasadimo, da bodo med cvetenjem kakovostna paša za čebele? Čebelarjenje je delo za izurjene čebelarje, mi pa poglejmo, kaj lahko za ohranitev čebel naredimo sami.

Čebelarjenje je zahtevna dejavnost

Svetovalci pri Čebelarski zvezi pojasnjujejo, da je čebelarstvo zahtevna dejavnost, »vendar pa lahko za čebele prav vsak od nas poskrbi z izbiro rastlin, s katerimi obogati svoj balkon ali vrt«. Laično čebelarjenje pri Čebelarski zvezi odsvetujejo. Preden se lotite čebelarjenja, se je dobro podučite. Obrnite se na najbližje čebelarsko društvo, tam vam bodo najbolje posvetovali s strokovnjaki, vendar pa lahko že danes naredimo prvi korak k ohranitvi čebel tako, da začnemo z vzgajati medovite rastline.

Velik pomen čebel

Čebele v veliki meri pripomorejo k ohranjanju naravnega ravnovesja. Pomembno vlogo imajo v poljedelstvu, saj z opraševanjem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo k pridelavi hrane. Mednarodni strokovnjaki opraševanju pripisujejo deset do celo dvajsetkrat večji gospodarski pomen, kot za pridelavi čebeljih pridelkov. Kot pravi  dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije nam »čebele in ostali opraševalci zagotavljajo tretjino hrane in na ta način bistveno prispevajo k prehranski varnosti, raznolikosti prehrane, zadostnosti vitaminov in kakovosti. Globalna vrednost opraševanja je ocenjena na 235 do 570 milijard dolarjev«.
Čebele pa niso le pomembne opraševalke v poljedelstvu, saj se njihovemu opraševanju lahko zahvalimo za izjemno biotsko raznovrstnost v naši državi.

Vsak lahko pripomore skrbi za čebele s sajenjem in setvijo medovitih rastlin

Ko razmišljamo o ozelenitvi svojega balkona ali cvetličnega vrta, okolice hiše ali parka v stanovanjskem naselju, v svoj načrt vključimo tudi medovite, predvsem avtohtone rastline, ki predstavljajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu za čebele, čmrlje, metulje in ostale opraševalce.

Kranjska sivka
Kranjska sivka na cvetu ajde, foto: Urbani čebelar

In katere rastline so medovite?

V naši domovini je rastlinski svet zelo bogat in ponuja res veliko izbiro različnih rastlin, s katerimi lahko skrbimo za čebele in izboljšanje čebelje paše. Tudi okrasne rastline so lahko koristne.

Na vrtu, na primer, lahko združimo prijetno s koristnim: lep pogled in koristi; ne le za nas same, ampak tudi za čebele. Sejemo ali sadimo lahko več zdravilnih dišavnic, kot so meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica ali pa izbirajmo med okrasnimi rastlinami. Pri tem bodimo pozorni, da sejemo domače, avtohtone rastline.

Po medovitosti rastline so na spletni strani Čebelarske zveze oceno odlično dodelili baziliki, kozmeji ali metuljčkom, kobulastemu greniku, limonskemu ožepu, limonski monardi, faceliji, beli gorjušici in mehiški sončnici (preberite več).

Če ozelenjujete svoj balkon, lahko poleg naštetih dišavnic in začimbnic v cvetlična korita in lončke sadimo vse vrste tudi najrazličnejše cvetje. Naštejmo jih le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda še številne druge.

Javne površine bodo s svojo barvitostjo popestrile različne cvetice. Že zgodaj pomladi trobentice in zvončki ter teloh ali žafran; kasneje pa sončnice, ajda, facelija, oljna ogrščica in druge. Tudi grmovnice in drevesa predstavljajo dobro čebeljo pašo, zato so dobrodošle leske, vrbe, divja češnja, vse sadno drevje bi lahko naštevali.

Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice kot so spominčica, skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge.

Tudi na njivah lahko poskrbimo za dobro čebeljo pašo in priporočamo vam, da se za najboljši nasvet pri večjih površinah obrnete bodisi na najbližje čebelarsko društvo ali Čebelarsko zvezo Slovenije.

Celoten seznam medovitih rastlin najdete na tej povezavi.

Kranjska sivka

Ta čebelja rasa se je tisočletja prilagajala našim podnebnim in pašnim razmeram.

Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Odlično prenaša hladne, snežne zime, pogosta deževna in vetrovna poletja ter dobro izrabi pašo, kadar ji to omogoča vreme.

Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je avtohtona slovenska živalska podvrsta, ki jo slovenski čebelarji zaradi svetlo sivih dlačic na obročkih zadka ljubkovalno imenujejo tudi kranjska sivka.

Morda se je predvsem zaradi krotkosti (nekateri jo imenujejo tudi damska čebela) tako priljubila ljudem, da so jo začeli gojiti v čebelnjakih v bližini svojih domov. Za njene lastnosti so kmalu izvedeli tudi čebelarji drugih narodov, najprej v Srednji Evropi, kjer je sicer doma agresivna temna pasma Apis mellifera mellifera. Tako se je proti koncu 19. stoletja v naših krajih začela živahna trgovina z živimi čebelami in roji, pozneje pa še z maticami kranjske rase.

Slovenija je edina članica Evropske zveze, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras.

(vir: Čebelarska zveza Slovenije)

Preberite tudi:


Sorodni članki

Med v kulinariki

Med v kulinariki dvigne in obogati aromo ter se poleg sladic poda širokemu naboru jedi. Koristne nasvete glede uporabe medu v kuhi sta nam zaupala profesionalna kuharja Marko Pavčnik in Uroš Štefelin, predstavljamo pa tudi dve tudi e-knjigi z recepti…

Več...

Svetovni dan čebel letos pod sloganom ”Angažiraj se za čebele” ali “Bee Engaged”

Dest nasvetov, kaj lahko naredimo za čebele in s tem zase, je ob letošnjem svetovnem dnevu čebel objavila Organizacija ZN in FAO. Glavni namen svetovnega dne čebel, ki ga bo 20. maja že četrto leto zapored na pobudo Sloveije beležil…

Več...

Zakaj je med zdrav in zakaj je najbolj zdravo uživati slovenski med kontrolirane kakovosti

Da med že od nekdaj velja za posebno darilo narave, pričajo tudi besede grškega matematika in misleca Pitagore: "Če ne bi dnevno užival medu, bi umrl štirideset let prej." To čudovito sladko živilo so že v starih civilizacijah uporabljali kot…

Več...

Med je zdrav!

slika vir: Čebelarska zveza Slovenije Za naše prednike je med predstavljal edino sladilo še pred začetkom industrijske proizvodnje sladkorja. Sodi med 10 najpogosteje potvorjenih živil, zato je pomembno, da ga poznamo. Danes v svetu poznamo več kot 300 vrst medu. Veliko…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem