Povsod je lepo, doma je najlepše – tudi zajtrkovati

Že slovenski pregovor »Po jutru se dan pozna« nakazuje pomen zgodnjih jutranjih ur za delovno uspešnost dneva. Starši, vzgojitelji in mentorji smo tisti, ki v naših otrocih prebujamo navade in odnos do stvari ter življenja. Če je vaše oko našlo pot do tega prispevka, ste že na dobri poti, da postanete ambasador domovinske prehranske vzgoje.

Po jutru se res dan pozna

Že malčki vedo marsikaj povedati o pomenu dobrega, krepčilnega zajtrka za telo in kreativno energijo, ki ga ta ustvarja v nas. Kako pa je v praksi? Mednarodna raziskava HBSC, ki jo je predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje pred dobrimi tremi leti, je pokazala, da so bili slovenski otroci v mednarodnem merilu v samem vrhu pri opuščanju zajtrka. Kritična skupina so predvsem mladostniki, šolarji predmetne stopnje, dekleta in otroci iz socialno šibkejšega ekonomskega okolja.

Starši smo kot magnet

Po ugotovitvah omenjene raziskave je korelacija med ozaveščenimi starši in otroki, ki jedo (zdrav) zajtrk, očitna. Čeravno nam je negativni trend uspelo zajeziti in je po uvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo letos potekal že osmo leto zapored, opaziti izboljšanje na tem področju, pa je prostora za izboljšave še ogromno.  Zgoraj omenjena mednarodna raziskava HBSC prvič po letu 2010 kaže na zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15- letnikov), čeprav je ta delež (17,1 % mladostnikov v letu 2014) še vedno visok. Prav tako se je zvišal delež mladostnikov, ki med tednom redno zajtrkujejo (iz 39,4% v letu 2002 na 45,1% v letu 2014) ter delež mlajših mladostnikov, predvsem fantov, ki redno uživajo sadje in zelenjavo. Po drugi strani beležimo ugoden trend zmanjševanja pogostega pitja sladkanih pijač. Starši, ki s svojimi navadami kot magnet privlačimo otroke, razmislimo o tem, da bi slovenski zajtrk vpeljali na tedenski jedilnik. Pozitivnih učinkov je veliko, tudi na generacije, ki prihajajo!

Zajtrk doma, uspeh v šoli

Odrasli nemalokrat vijemo roke nad tem, koliko obveznosti imajo naši šolarji, jih motiviramo k učenju, jim pri delu pomagamo. Čarobna paličica, ki lahko izboljša stanje, se imenuje ZAJTRK. Otroci, ki zdravo zajtrkujejo, imajo boljšo pozornost in spomin (ne pozabimo, da je obseg motenj pozornosti pri otrocih v zadnjih letih krepko narasel!), njihova telesa prejmejo in absorbirajo več vitaminov ter mineralov, manj je težav s prekomerno težo. Otroci začenjajo pouk zgodaj, med 7.30 in 8.20. Do prve malice imajo dve ali tri šolske ure. Zlasti v tem času je zajtrk za otroke še kako pomemben, saj izboljšuje njihove kognitivne sposobnosti oziroma miselne funkcije, ki so ključne za spomin, za reševanje nalog, razumevanje, učenje, presojo, govor, reševanje testov in sodelovanje pri pouku. Otroci, ki niso zajtrkovali, imajo tudi do 20 odstotkov slabše rezultate od tistih, ki so jedli in tudi njihovo razpoloženje je slabše.

Ogljikovi hidrati (kruh, med, kosmiči, žita), ki jih otrok zaužije pri zajtrku, dvignejo raven glukoze v krvi, beljakovinski obrok (mleko in mlečni izdelki) pa še dodatno učinkuje na pomnjenje in reševanje zapletenih miselnih procesov – otroško telo in možgani so nato občutno bolj učinkoviti.

Ni vsaka hrana gorivo za delovni dan

Enak poudarek odločitvi za zajtrkovanje je treba dati tudi odločitvi za kakovost zaužitega zajtrka. Ste kdaj pomislili, kakšno fantastično izhodišče imamo v Sloveniji? Vse ključne sestavine za kakovosten zajtrk pridelamo v domovini! Imamo odlično slovensko mleko, ki ga v slovenskih mlekarnah predelujejo v kakovostne mlečne izdelke, kruh iz domačih žit in pekarn, najboljši med, sadje iz domačih sadovnjakov! Naša hrana je pridelana in predelana v zavidljivo kratkih razdaljah. Kratke prehranske poti pa imajo moč, saj bistveno vplivajo na višjo kakovost in hranljivost živil.

Zajtrk je tudi družinski ‘time out’

Pol ure skupaj ob zajtrku ustvarja posebno povezanost v družini, zaupanje in varnost, ki so še kako pomembni za naše otroke in tudi odrasle. Uživati bogastvo narave v družbi naših malih bogastev – neprecenljivo. Pri vseh vsakodnevnih obveznostih je treba znati ustaviti čas. Če to storimo zjutraj, smo na dobri poti, da bo mirnejši ves dan.

Naj slovenski zajtrk najde mesto na domačem tedenskem jedilniku

Že uvedba zajtrka doma štiri- do petkrat na teden bi izboljšala kakovost in količino dnevno zaužite hrane. Izbrati lokalno hrano je pametna namera iz številnih razlogov. Ni treba čakati na november, ko bo vsa Slovenija jedla domač, krepčilen in uravnotežen zajtrk. Vpeljite slovenski zajtrk na tedenski jedilnik, zamahnite s čarobno palico in se navdušujte nad rezultati. Saj veste, po jutru se dan pozna.

Pomembno je dvoje: namera in slovensko!

Ko govorimo o tradicionalnem slovenskem zajtrku na domačem tedenskem jedilniku, je pomembno dvoje: izraziti jasno namero, da bo slovenski zajtrk postal del naše družinske tradicije vsaj enkrat tedensko, in nakupovanje živil slovenskega porekla, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji. In da ne bo vse ostalo pri kruhu, medu in jabolkih, si oglejte nekaj odličnih idej za družinski slovenski zajtrk:

  1. črn kruh, maslo, med, jabolko, mleko
  2. ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko, nesladkan čaj
  3. ovsen kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj
  4. prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, hruška, nesladkan čaj
  5. mlečni zdrob z rozinami, hruška, nesladkan čaj
  6. polnozrnat kruh, maslo, marmelada, kaki, nesladkan čaj
  7. polbel kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj
  8. polenta z mlekom, slive ali kaki
  9. ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje (jagode, maline, borovnice, jabolka, hruške, kaki, marelice, breskve …) in voda

Dobro jutro in dober tek!

S. Bralci, pozor! V uredništvu bomo z veseljem sprejeli tudi vaše ideje za slovenski zajtrk – zbirali jih bomo na naši spletni strani NAŠA SUPER HRANA. Pošljite nam jih na: info@nasasuperhrana.si

Slike: vir: www.slovenia.info/sl

Povsod je lepo, doma je najlepše – tudi zajtrkovati
Ocenite stran


Sorodni članki

Prehrana otrok ob začetku šolskega leta

Še preden prvič prestopijo prag vzgojnih in izobraževalnih institucij, se starši že sprašujemo, kakšna naj bo prehrana otrok. Pomembno je, da otrokom ponudimo sezonske raznovrstne okuse, ki jih lahko sestavljamo celo po barvah in tako hkrati tudi spodbujamo zanimanje za…

Več...

Pomembno je, kaj dobijo na krožnik

Zdrava konkurenca v tržnih pogojih prinaša tudi ponudbo iz tujine. Ponudniki pa ne sledijo vedno standardom, ki veljajo v našem prostoru. Hkrati masovna proizvodnja, ki se večinoma odvija na drugi strani naše meje, znižuje ceno vsem proizvodom. S tem se…

Več...

Zaveza odgovornosti za bolj informirano izbiro hrane in pijače

Neuravnotežena prehrana je pomemben krivec za razvoj debelosti in drugih, kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Pogosto uživanje sladkih pijač je mogoče opaziti predvsem med mladimi potrošniki, precej dovzetni so namreč tudi za oglasna sporočila. Proizvajalci sladkih…

Več...

Če vaš otrok zajtrkuje, bo iz šole prinesel več znanja

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 navaja, da sta obilica nezdrave ponudbe živil in nedejaven način življenja največja krivca za naraščanje debelosti med otroki, mladostniki in odraslimi. Dejstvo je, da se stanje na tem…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem