16. OKTOBER, SVETOVNI DAN HRANE

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) letos izpostavlja: Naša dejanja so naša prihodnost. Svet brez lakote je mogoč.

Ljubljana, 12. 10. 2018 – Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) nas ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, s sloganom opominja, da so »naša dejanja naša prihodnost« ter da je »svet brez lakote mogoč« (Our Actions are our Future / A #ZeroHunger world by 2030 is possible).

Septembra lani je FAO predstavil letno Poročilo o stanju prehranske varnosti v svetu za leto 2018. Ključna ugotovitev je, da je bilo lani 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev (kar je vsak 9. zemljan) ter da število lačnih narašča že tretje leto zapovrstjo (iz 785 mio v letu 2015, na 804 mio v letu 2016). Stanje se slabša predvsem v Južni Ameriki in Afriki, napredek pri odpravi podhranjenosti v Aziji pa je bistveno upočasnjen. 151 milijonov otrok pod 5. letom starosti (22%) je shiranih, 50 milijonov otrok pod 5. letom starosti zaostaja v telesnem razvoju.

Na drugi strani pa je zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev – v letu 2017 je bilo takšnih več kot 672 milijonov. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v Severni Ameriki, vendar je tudi v Afriki in Aziji, kjer je bil ta delež najnižji, opaziti trend naraščanja. 38 milijonov otrok pod 5 letom starosti je predebelih (med njimi je 25% afriških in 46 azijskih otrok). Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Zaznan je tudi zaskrbljujoč trend naraščanja slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi (vsaka 3. je slabokrvna).

Med vzroki za takšno stanje je predvsem povečana negotovost preskrbe hrane ter (ne)dostopnost kakovostne in raznolike prehrane. Na takšno stanje vplivajo različni dejavniki, so v ospredju podnebne spremembe, sledijo pa vpliv oboroženih konfliktov in vojn. Spreminjanje podnebja in s tem povezani ekstremi so med ključnimi dejavniki naraščanja lakote in kriz preskrbe s hrano (v vseh njenih 4 dimenzijah – razpoložljivosti, dostopa, porabe in stabilnosti). Najbolj revni predeli sveta so tudi med najbolj prizadetimi. Zato je potrebno vložiti vse napore v krepitev odpornosti in boljše prilagajanje na podnebne spremembe.

Vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.

Tudi slovenska kmetijska politika stremi k razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Posebno pozornost tako namenjamo prehranski varnosti in odpravljanju revščine z ostalimi komponentami trajnostnega razvoja, ob upoštevanju vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter varovanja okolja. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta prioriteti skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike.

Pomemben korak k osveščanju potrošnikov o pomenu lakalno pridelane in predelane hrane so izvedli pridelovalci in predelovalci slovenske hrane, ki skupaj z MKGP sofinancirajo promocijo po zakonu o promociji. Kakovostne slovenske mlečne in mesne proizvode, od letos pa tudi sadje, certificirajo in označujejo z znakom Izbrana kakovost Slovenija.

Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko dneva slovenske hrane ter projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru, letos petek, 16. 11.) ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave.

Največji izziv za slovenskega kmeta pa ostaja, kako z inovativnimi pristopi na svoji kmetiji ohraniti in povečati produktivnost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe. Zato je osnovni cilj slovenskega kmetijstva uspešno izvajanje preventivnih ukrepov ter izboljšanje upravljanja s tveganji, z namenom, da se v prihodnje z vidika podnebnih sprememb ranljivosti slovenskega kmetijstva zmanjša.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP zato spodbuja in izvaja ukrepe prilagajanja in blaženja podnebnim spremembam v okviru ukrepov skupne kmetijske politike in v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva. Tako Slovenija v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 zahteva pravično in stroškovno učinkovito porazdelitev bremen potrebnih ukrepov med države članice ter upoštevanje nacionalnih okoliščin.

Koncept prehranske varnosti je bil tudi v ospredju razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki so ga lani decembra na slovensko pobudo razglasili v okviru OZN. Svetovna javnost se bo tako vsako leto spomnila na pomen čebel in drugi opraševalcev za človeštvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti.

DEJSTVA O LAKOTI V SVETU (povzeto po poročilu FAO):

• V svetovnem merilu proizvedemo dovolj hrane za vse, vendar vsak deveti državljan trpi zaradi kronične podhranjenosti.
• Večina lačnih in 75 odstotkov otrok pod petim letom starosti, ki zaostaja v telesnem razvoju, živi v državah, kjer divjajo oboroženi konflikti.
• Trenutno več kot 80 odstotkov največjih naravnih nesreč v svetu (kar je močno povezano tudi s pridelavo hrane) povzročajo podnebne spremembe.
• V skladu z oceno ZN je bilo leta 2017 v svetu 821 milijonov kronično podhranjenih in lačnih ljudi; približno 60 odstotkov lačnih je žensk.
• Zaradi lakote umre več ljudi, kot jih skupno umre za posledicami malarije, tuberkuloze in AIDSa.
• Podhranjenost je vzrok za približno 45 odstotkov smrti novorojenčkov. 151 mio otrok pod 5 letom starosti (22%) je shiranih; 50 mio otrok pod 5 letom starosti zaostaja v telesnem razvoju.
• Približno 70 odstotkov ekstremno revnih ljudi živi na podeželju; za večino je kmetijstvo glavni vir preživetja.
• Da bo kmetijstvo lahko zadostilo potrebam po hrani, krmi in biogorivih, bo moralo povečati proizvodnjo za 50 odstotkov, v primerjavi s kmetijsko proizvodnjo iz leta 2012.
• Ena tretjina proizvedene hrane v svetu je izgubljene ali zavržene. Izgube in zavržki hrane znašajo približno 680 milijard USD v industrializiranih državah in 310 milijard USD v državah v razvoju – skupaj skoraj 1 trilijon USD!
• 1,9 milijarde ljudi (več kot četrtina svetovnega prebivalstva) ima težave s prekomerno težo; 672 milijonov je predebelih; vsako leto pa 3,4 milijona ljudi umre zaradi debelosti. V številnih državah je debelost večkrat vzrok za smrt, kot samomor.
• Slabo prehranjevanje nas na globalni ravni stane 3,5 trilijona USD letno.