»Večja potrošnja lokalne hrane ima lahko samo pozitivne vplive!«

Gašper Dajčman iz Sv. Duha na Ostrem vrhu v Podravski regiji se ukvarja s prirejo mleka. Njegova čreda šteje le 30 krav molznic, s prirejo mleka pa sta se ukvarjala njegov oče in pred njim tudi njegov dedek. Prireja mleka ima na njihovi kmetiji tako že več kot 40-letno zgodovino. Povprašali smo ga, kako se delo pridelovalca mleka spreminja skozi čas in zakaj izbira lokalno hrano in želi, da bi tako izbrali tudi vi.

Kako se je v zadnjih 10, 15 letih spreminjalo vaše kmečko okolje?

Prihajam iz hribovskega kraja, v katerem je bilo kmetijstvo vedno najpomembnejša panoga. Po moji oceni se v zadnjih 15 letih število kmetov v moji okolici ni bistveno spremenilo, je pa manjši delež kmetov zmanjšal število živine ali opustil prirejo mleka. Spremenilo se je pa to, da je včasih kmetija dajala dohodek celotni družini, sedaj pa je vse več kmetij, kjer si najmanj en član poišče dohodek izven kmetijstva. Če bi se ozrli nekoliko dlje nazaj v preteklost, pa lahko opazimo veliko domačij, katerih površine se še obdelujejo, vendar žal hiše samevajo in tam noben več ne živi.

 

Koliko ljudi v vaši bližnji okolici je kmetov oz. kako drugače sodeluje v pridelavi/predelavi hrane? Kako se med sabo razumete in podpirate?

V moji bližnji okolici je veliko kmetov, v bistvu je skoraj vsak moj sosed kmet in vesel sem, da je tako. Med sabo se dobro razumemo, je pa res, da imamo nekoliko manj stikov kot so jih imeli naši očetje ali dedje. Menim, da predvsem zato, ker je bilo včasih več ročnega dela in so en drugemu več pomagali. Zdaj večino dela opravi vsak s stroji in pomoč sosedov ni več toliko potrebna.

Foto: Mojfokus

 

Koliko vas dela na kmetiji in kako si delite delo?

Na kmetiji sva zaposlena dva, ostali člani družine hodijo v službo in izven delovnega časa tudi pomagajo pri kmečkih opravilih. Večino dela si razporediva z očetom. Oba poznava vsa dela, tako da se lahko nadomestiva, če je kdo odsoten.

 

Zakaj, menite, bi ljudje morali kupovati lokalno pridelano mleko in mlečne izdelke? Kako se to pozna vam kot kmetu, pridelovalcu mleka? Za koga vse je to dobro, komu pomagajo, kdo ima korist od tega?

Mislim, da bi morali kupovati lokalno predvsem zato, ker takšno mleko in mlečni izdelki prepotujejo bistveno manjšo razdaljo do potrošnika in so zato lahko veliko bolj sveži. S takšnim nakupom ljudje podprejo lokalnega pridelovalca, njegovo delo in razvoj njegove kmetije. Več ljudi kot kupuje lokalno, bolj je lahko domač trg stabilen in neodvisen od tujih trgov. Moti me, da lahko na primer razmere v oddaljeni Novi Zelandiji vplivajo na cene mleka pri nas.  Pri nakupu lokalnega ima korist vsak člen v verigi: kmet dobi dobro plačilo, predelovalec ima dovolj dela za zaposlene, potrošnik dobi kvalitetnejšo hrano, narava pa je obvarovana za kar nekaj izpušnih plinov, ki bi sicer nastali pri transportu.

 

Kako kot kmet pomagate pri ohranjanju rastlinstva, živalstva (gojenje avtohtonih sort kmečkih rastlin, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem rejnih živali, trajna raba travnikov in pašnikov)?

Na naši kmetiji že nekaj let ne uporabljamo škropiv in umetnih gnojil. V začetku leta pa smo dobili tudi certifikat in postali ekološka kmetija.  Avtohtonih pasem na naši kmetiji za enkrat ne redimo, se pa trudimo izbirati pasme, ki so odporne in se v našem okolju dobro počutijo. Travnike in pašnike vzdržujemo v dobri kondiciji tako, da redno spremljamo travno rušo, jih po potrebi dosejavamo  in gnojimo.

Foto: Mojfokus

 

Kako velika je vaša čreda? Kako skrbite za dobrobit živali? Poznate vse svoje živali?

Naša čreda šteje 30 krav molznic in okoli 20 komadov mlajšega goveda. Vsaka žival ima svoje ime in vse živali po imenu tudi poznam. Dobrobiti naših živali namenjamo veliko pozornost. Od začetka do konca pašne sezone je celotna čreda najmanj pol dneva na paši. Ko se paša zaključi pa so v hlevu, kjer nobena ni privezana.

Kako se vam kot pridelovalcu že pozna vstop v shemo izbrana kakovost? Ste postali vidnejši, prepoznavnejši?

Meni se za zdaj vstop v shemo posebej ne pozna, saj nimam direktne prodaje. V shemo smo vstopili skupaj z ostalimi kmetijami preko naše kmetijske zadruge. Prepričan pa sem, da lahko na dolgi rok vstop v shemo prinese pozitivne rezultate. Predvsem pa si kot pridelovalec želim, da bi lahko kupci s pomočjo te sheme na policah hitreje ločili med uvoženo hrano in hrano, pridelano v Sloveniji.

 

Foto: Mojfokus

Katera so posebna znanja, ki jih morate kot pridelovalec imeti? Kako se je potrebno znanje spreminjalo skozi čas?

Dandanes mora imeti kmet veliko znanj, ki včasih niso bila potrebna. Tukaj mislim predvsem na znanja s področja računalništva in administracije. Tega pa kmetje nismo preveč veseli. Kmetov delavnik sodi na travnik, njivo, v gozd – ne v pisarno. Poleg tega pa so potrebna tudi vedno nova znanja o sami živinoreji in tehnologiji pridelave krme.

 Ali tudi sami prisegate na lokalno? Zakaj?

Da, zelo. Najraje vidim, da je v hladilniku čim več hrane doma pridelane, če pa je že kupljena, pa da je vsaj pridelana v Sloveniji. Nakup hrane je zelo redko moje opravilo, kadar pa se znajdem v tej vlogi, vedno pogledam na etiketo, od kod kateri proizvod izvira. Prepričan sem, da ne more npr. španski paradižnik biti enake kvalitete kot paradižnik, pridelan v Sloveniji.

 

Menite, da je pri nas pridelana hrana kakovostnejša?

Absolutno. Pred kratkim sem zasledil raziskavo o porabi antibiotikov v živinoreji in rezultati so me presenetili. Slovenski kmetje porabimo 2-krat manj antibiotikov kot avstrijski, 4-krat manj kot nemški in kar 16-krat manj kot španski. Takšni podatki dobro pokažejo, kako kakovostna je slovenska hrana.

 

Foto: Mojfokus

Je vaše delo torej odvisno od navad slovenskega kupca?

Ja, na nek način je odvisno, saj brez končnega kupca propade cela veriga. Ne smejo pa biti navade kupcev glavno vodilo nas kmetov, saj včasih kupci dajo večji poudarek ceni kot kakovosti. Kmetje moramo stremeti k obdelovanju površin na način, da bo našim zanamcem ostala neoporečna voda in rodovitna prst, potem bodo tudi pridelki zdravi in kupci bodo to prepoznali.

 

Kakšne pa so prednosti za družbo – se vam zdi, da potrošnja lokalne hrane pozitivno vpliva na stopnjo samooskrbe s hrano, prehransko varnost Slovenije, večjo enakomernost regionalnega razvoja …?

Večja potrošnja lokalne hrane lahko ima samo pozitivne vplive. Tako kot raste povpraševanje, bo rastla tudi ponudba. Želel bi si, da bi bila Slovenija samooskrbna s čim več kmetijskimi proizvodi, saj imamo za to dobre pogoje.

 

Ali po vašem mnenju potrošniki zaupajo v lokalne kmetijske pridelke in živila?

Menim, da potrošniki lokalnim pridelkom zaupajo vedno bolj, kar me zelo veseli. Nedavna afera s poljskim mesom je pokazala, kako pomembno je poznati izvor hrane, ki jo kupimo.
Vidni so tudi premiki pri sami promociji,  nekaj let nazaj trgovci niso posebej oglaševali lokalno pridelane hrane, sedaj to počnejo vedno bolj pogosto.

»Večja potrošnja lokalne hrane ima lahko samo pozitivne vplive!«
5 (100%) št. ocen: 1


Sorodni članki

[VIDEO] Kaj vse zagotavlja znak "izbrana kakovost - Slovenija" na mleku in mlečnih izdelkih?

Mlada mamica Ana Žontar Kristanc se je podala na raziskovanje in spoznavanje znaka "izbrana kakovost - Slovenija" na mleku in mlečnih izdelkih. Ugotavljala je, kaj pomenijo višji standardi kakovosti, 100 % slovensko poreklo in neodvisne dodatne kontrole (zagotovitve znaka "izbrana…

Več...

[VIDEO] Kaj pomenijo NEODVISNE KONTROLE na mleku in mlečnih izdelkih?

Ana Žontar ugotavlja in spoznava, kaj točno pomenijo NEODVISNE KONTROLE pri znaku "izbrana kakovost - Slovenija". https://youtu.be/pA4p3NDre74

Več...

[VIDEO] Kaj pomeni 100 % SLOVENSKO na mleku in mlečnih izdelkih?

Ana Žontar ugotavlja in spoznava, kaj točno pomeni 100 % SLOVENSKO POREKLO pri znaku "izbrana kakovost - Slovenija". https://youtu.be/NGaB3C49zBY

Več...

[VIDEO] O hrani, ki ohranja delovna mesta

Z nakupom slovenske hrane lahko pomagamo ohranjati delovna mesta! https://youtu.be/qm3sWsl-UxQ

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem