Istrski pršut kot zgled medsosedske razumnosti

Slovenci in Hrvati si na ravni Evropske unije po novem delijo pršut z uradno zaščito porekla.

Ob ne najbolj ugodni klimi, ki je v zadnjem času zavladala v medsosedskih odnosih, lahko še s toliko večjim veseljem poročamo o zdravem kompromisu med Slovenijo in Hrvaško. Po določenih zapletih se je obema stranema vendarle uspelo dogovoriti, da bodo lahko istrski pršut kot živilo s po novem uradno zaščito porekla na ravni EU pridelovali v obeh državah. A seveda le na območju Istre!

Med poznavalci slovi istrski pršut kot nekakšen posebnež med pršuti, in sicer zato, ker je eden redkih brez kože in slanine. To med drugim pomeni, da mora biti podvržen posebnemu postopku sušenja. Posamezen kos mora pred sušenjem tehtati najmanj trinajst kilogramov, ne sme biti dimljen, sušen mora biti na temperaturah pod osemnajst stopinj, tisto povsem samosvojo aromo pa mu vdihne kombinacija popra, česna, lovora in rožmarina.

Vsi postopki za uspešno registracijo uradne zaščite porekla (ZOP) so že končani. Manjka le še končna formalna potrditev, a ta je prav res samo še formalnost. Naj spomnimo, uradna zaščita porekla pomeni najvišjo stopnjo zaščite na ravni Evropske unije. Ob tem velja izpostaviti, da je istrski pršut trenutno eden redkih artiklov z zaščitenim poreklom, ki si ga aktivno delita dve državi, in je tako pravzaprav postal celo neke vrste zgled medsosedske sloge.