16.9.2021O pomenu in položaju žensk na podeželju smo spregovorili z Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Predstavila je delovanje zveze in njen pomen za slovensko podeželje in lokalno kmetijstvo nasploh.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljno združenje društev kmetic, žena in deklet na podeželju. Ustanovljena je bila leta 1995 in deluje kot prostovoljna, nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih organizacij in združuje več kot 9000 članic.
Irena Ule, dolgoletna predsednica, kot ključno poslanstvo Zveze kmetic Slovenije izpostavlja sledeče: »Združujemo se zato, da za svoje članice in (širše) izobražujemo, ohranjamo kulturno dediščino, skrbimo za druženje ter zastopamo naš glas na lokalnih, občinskih in državnih nivojih.« Položaj kmečke žene je še vedno zapostavljen, zato je cilj izboljšati aktivno participacijo kmečkih žensk v družbi ter spodbujati njihovo izobraževanje in usposabljanje.
Nabor dejavnosti zveze kmetic Slovenije je zelo pester. Za članice izvajajo kulinarična tekmovanja, kjer se preizkusijo v peki potice, kruha, kruha iz krušne peči, pripravi pletenice, šarklja, kvasenice, rogljičkov, štrudlja, štrukljev, poprtnikov, kisle juhe, bučne juhe in še mnogo več. Prav tako organizirajo državne ženske kmečke igre ter državno tekmovanje v vožnji s traktorjem in enoosno prikolico. Pomemben poudarek je tudi na druženjih in srečanjih, saj organizirajo aktivni oddih na morju, popestren z delavnicami in predavanji, različne pohode, jesenske večere ter izobraževalne vikende, kjer krepijo samozavest, se posvečamo zdravju in aktualnim temam.
Prav tako ženske sodelujejo v komisijah na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, aktivne pa so tudi pri različnih projektih ter mednarodnih sodelovanjih.
Že od leta 2012 Zveza kmetic Slovenije organizira tudi Izbor kmetice leta. To je med drugim dogodek, ko lahko širše opozorijo na pomen kmetic. Hkrati v svojih vrstah izberejo veliko kandidatk, med katerimi je vsaka od pustila svoj pečat. Ta pogosto ni opažen, vendar gre za resnične zgodbe kandidatk, ki so premagale veliko ovir, se trudile za svoje domače in tudi za naše podeželje. O nalogah izbrane kmetice leta Irena Ule pove: »Vsaka kmetica, ki je izbrana, je že opravila pomembne zadolžitve pri promociji kmetic in podeželja. Pričakujemo, da to opravljajo še naprej, po svojih močeh. Še veliko bomo morale postoriti, da bo naš poklic cenjen.«
»Prepričana sem, da je naša slovenska hrana – v primerjavi s tisto od daleč – zdrava.«
Irena Ule
Ga. Ule poudari, da si bomo v prihodnosti v kmetijstvu morali zadati cilj doseči čim višjo samooskrbo, ob tem pa je pomembno, da je delo kmeta cenjeno in spoštovano. »Vsak lahko danes ocenjuje, kako kmetje delamo in kaj vse onesnažujemo. Toda ne zavedamo se, da pridelujemo hrano. In prepričana sem, da je naša slovenska hrana – v primerjavi s tisto od daleč – zdrava. Morda nekoliko dražja, a vemo, kakšni so pogoji naše pridelave. Vse bi nas morala skrbeti samooskrba.«
Pomembno je, da trud in delo slovenskih kmetov podpremo slovenski potrošniki ter v čim večji meri posegamo po domači, doma pridelani in predelani hrani. Na ta način si zagotovimo kakovostno hrano, hkrati pa skrbimo, da bo prihodnost našega podeželja – in položaja žensk v njem – svetla.
Preberite tudi:
S pomladjo in toplejšimi dnevi se začenja sezona piknikov. Priporočamo, da izberete lokalne sestavine, ki vam zagotavljajo poln okus in hrano, bogato s hranili. Zbrali smo tudi nekaj receptov za okusne prigrizke. Na piknikih običajno kraljuje meso, zato je potrebno…
Več...
Po dolgi zimi se marsikdo od nas veseli spomladanskih in poletnih piknikov ter uživanja na toplem soncu. Kaj ko bi letos za prijatelje organizirali malo drugačen piknik? V Sloveniji smo lahko ponosni na izdelke, ki so zaščiteni s tremi evropskimi…
Več...
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…
Več...
Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…
Več...