Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Zakaj je med zdrav in zakaj je najbolj zdravo uživati slovenski med kontrolirane kakovosti

Da med že od nekdaj velja za posebno darilo narave, pričajo tudi besede grškega matematika in misleca Pitagore: “Če ne bi dnevno užival medu, bi umrl štirideset let prej.” To čudovito sladko živilo so že v starih civilizacijah uporabljali kot hranilo in kot zdravilo. Zato ne preseneča, da ima v ljudskem zdravilstvu apiterapija (zdravljenje z medom) še danes zelo pomembno mesto. V Sloveniji je seveda najbolj zdravo uživati slovenski med kontrolirane kakovosti

Med pomaga ohranjati zdravje.

Kaj vse lahko navedemo temu čebeljemu produktu v prid? Za začetek varuje pred številnimi bakterijami in nekaterimi glivicami, zato tudi pospešuje celjenje ran, vnetij in opeklin. Zaradi svojih pomirjevalnih učinkov omogoča boljši, globlji spanec. Ker zmanjšuje kašelj in olajša dihanje, ga je pametno uporabiti pri prehladih, hripavosti in vnetju grla, za povrh pa lajša težave pri astmi. Med pomaga pri blaženju mišičnih krčev, lajša prebavni proces, blaži zgago, razjede na želodcu ali dvanajstniku ter deluje rahlo odvajalno, saj krepi gibljivost črevesja. V pomoč je tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov in pri obdelavi strupov, sploh pa ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti zloglasnim prostim radikalom.

Kranjska sivka je ponos Slovenije

Slovensko čebelarstvo je danes po svetu najbolj znano po kranjski čebeli, ki je avtohtona zaščitena čebelja vrsta v Evropski uniji. Zaradi sivih dlačic na obročkih zadka je dobila ime kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo, zaradi česar so jo razširili tudi drugod po svetu. A Slovenci smo nosilci žlahtne čebelarske tradicije že vse od 18. stoletja naprej. Njen duh pa je utelešen v našem velikem čebelarskem teoretiku in izumitelju Antonu Janši.

“Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela,” je zapisal v svoji tudi na cesarskem Dunaju vplivni knjigi Popolni nauk o čebelarstvu. In tako ne preseneča, da je Slovenska čebelarska zveza prav njegov rojstni dan, 20. maj, predlagala za svetovni dan čebel, kar so v Organizaciji združenih narodov toplo sprejeli.

Višji standardi za slovenski med

“Ko uživamo med, je pomembno, da je iz okolja, v katerem živimo,” pravi svetovalka za zagotavljanje zdrave hrane Andreja Kandolf. “Tako vase ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Med namreč vsebuje tudi cvetni prah rastlin, na katerih so čebele nabirale osnovno surovino, pa tudi drug cvetni prah, ki pride vanj na posreden način. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija.”

A to je samo začetek niza razlogov za uživanje slovenskega medu. Mnogo potrošnikov ne ve, da so enotni standardi medu za vse članice EU nižji od teh, ki veljajo za slovenske čebelarje. Na primer: najvišja dovoljena količina hidroksimetilfurfurala (HMF), ki je kazalnik svežine medu, je po evropskih predpisih 40 enot, medtem ko ga slovenski med, označen z zaščiteno geografsko označbo, ne vsebuje več kot 15 enot, pogosto pa precej manj.

Sledljivost slovenskega medu gre vse do imena čebelarja

Naslednja velika prednost medu slovenskega čebelarja je, da ni prepotoval dolgih razdalj. Zmnožek prav teh velikih razdalj, pogosto nepravilnega skladiščenja in mešanja medu z raznih delov sveta predstavljajo znatno nevarnost, da se končnemu produktu zmanjša kakovost. In ga je treba vsekakor vračunati v samo na prvi pogled nizko ceno cenenega medu.

V korist uživanju domačega medu govori tudi dejstvo, da slovenski čebelarji zagotavljajo njegovo sledljivost. Na nalepki je namreč tudi naslov čebelarja, ki je med pridelal, na uvoženih pa pogosto piše le, da gre za mešanico različnih vrst medu. Kot znak posebne zaveze potrebam potrošnika so slovenski čebelarji zaščitili slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.

Za konec pa lahko kot škisa na mizo vržemo še tole misel, ki nas Slovence nič manj kot zavezuje uživati naš domači med. “Čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani,” pravi Andreja Kandolf, “kakor tudi za raznovrstnost v naravi. In ko boste naslednjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste kupili samo zdravja, ampak boste aktivno poskrbeli tudi za opraševanje in s tem celostno zdravje okolja, v katerem živite.”

Avtorica naslovne fotografije: Nina Ilič


Sorodni članki

Med v kulinariki

Med v kulinariki dvigne in obogati aromo ter se poleg sladic poda širokemu naboru jedi. Koristne nasvete glede uporabe medu v kuhi sta nam zaupala profesionalna kuharja Marko Pavčnik in Uroš Štefelin, predstavljamo pa tudi dve tudi e-knjigi z recepti…

Več...

Svetovni dan čebel letos pod sloganom ”Angažiraj se za čebele” ali “Bee Engaged”

Dest nasvetov, kaj lahko naredimo za čebele in s tem zase, je ob letošnjem svetovnem dnevu čebel objavila Organizacija ZN in FAO. Glavni namen svetovnega dne čebel, ki ga bo 20. maja že četrto leto zapored na pobudo Sloveije beležil…

Več...

Skrbimo za čebele, posadimo medovite rastline

V času nevarnosti za obolenja krepimo svoje zdravje s številnimi čebeljimi izdelki, z žličko medu na dan in včasih še s propolisom. Za večjo odpornost zaužijemo tudi matični mleček. Vse to so čebelji pridelki, za katere so preko leta pridno…

Več...

Med je zdrav!

slika vir: Čebelarska zveza Slovenije Za naše prednike je med predstavljal edino sladilo še pred začetkom industrijske proizvodnje sladkorja. Sodi med 10 najpogosteje potvorjenih živil, zato je pomembno, da ga poznamo. Danes v svetu poznamo več kot 300 vrst medu. Veliko…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem