Samooskrbno vrtičkarstvo v Murski Soboti: džabuka za vse občane | Ekološko, Samooskrba, Vrt | Postanimo samooskrbni

Samooskrbno vrtičkarstvo v Murski Soboti: džabuka za vse občane

Pred časom smo pisali o nemškem mestecu Andernach, kjer je lokalna uprava uredila skupne obdelovalne površine za vse zainteresirane občane, da si lahko pridejo pridelat in nabrat slastno ekološko zelenjavo. Takrat smo o tem poročali kot o višku konstruktivne inovativnosti in svetlem zgledu za lokalne uprave po vsem svetu – in glej ga zlomka, če se ni ideja vmes prijela tudi pri nas. Nedavno tega so si tako skupnostni sonaravni vrt omislili tudi v Murski Soboti, kjer zelenjave ne pridelujejo samo na ekološki, temveč tudi na permakulturni in biodinamični način.

Osnovna pobuda je prišla od organizacije Slovenska filantropija – Hiša sadeži družbe, humanitarnega medgeneracijskega centra z več kot dvajsetletno tradicijo. Ker ima njihova lokalna podružnica od murskosoboške občine že dalj časa v najemu okrog šest arov veliko parcelo, so k sodelovanju povabili predstavnike udarne mladinske organizacije Združenje za očitne stvari. Rezultati so bili hitro opazni. Zemljišče ob železniški progi je bilo treba sicer najprej urediti, saj je bilo precej zaraslo. A danes tam uspeva prekrasen skupnostni vrt, ki so ga njegovi skrbniki poimenovali s starim prekmurskim izrazom za jabolko Džabuka. To ime so izbrali, ker je jabolko tradicionalni simbol slovenskega zdravja in zato so vrt tudi vizualno zasnovali v obliki prepolovljenega jabolka.

Na zemljišču organizatorji že dve leti prirejajo kmetovalne delavnice, pred kratkim pa so vrt tudi uradno odprli za javnost. Na svečano odprtje je prišlo kar sto ljudi in tudi na praktičnih tedenskih delavnicah permakulture jih ne manjka. Pridelek z vedno lepo vzdrževane Džabuke se porabi za prehranjevalne potrebe drugih delavnic obeh omenjenih društev in za pogostitev okrog stotih udeležencev prireditve Zbüjdi se, avgustovskega festivala prostovoljstva in socialne vključenosti. Presežke praviloma vložijo in shranijo za ozimnico. »Sami pridelki tako ali tako niso glavna poanta vrta,« nam je povedal Samuel Friškič, predstavnik ZOS-a, »temveč je prvi namen ozaveščati in izobraževati ljudi. Marsikateri moderni urbani človek postaja od zdrave hrane tako odtujen, da določenih vrst zelenjave na njivi sploh ni več sposoben prepoznati. In zato se nam zdijo točno take pobude, kot je naša, totalna prioriteta. Ker če ljudje hrane ne bomo več znali sami pridelati in si je poiskati v naravi, bo to vodilo v propad, degeneracijo ali v najboljšem primeru suženjstvo. Zato udeležencev naših delavnic ne učimo samo vrtnarjenja, temveč tudi najširše zastavljenih sorodnih zelenih vsebin – od principov grajenja skupnosti do osnov lokalne ekonomije.«

Zelo spodbudna je novica, da je občina tej hvalevredni pobudi brezplačni najem njive podaljšala vse do leta 2019. Mestna uprava je namreč sklenila sprožiti širši sklop aktivnosti za ozelenitev mestnih površin in spodbujanje samooskrbovalnega vrtičkarstva. Župan Aleksander Jevšek je tako na uradnem odprtju Džabuke obljubil odprtje še bistveno večjega skupnostnega vrta v Murski Soboti. Lokacija za ta plemeniti projekt se bojda že išče, govori se celo o morebitnih dveh hektarjih skupnih obdelovalnih površin. Člani ZOS-a so nad to obljubo sicer navdušeni, vendar ne počivajo na lovorikah: vmes so že postavili odprt vrt učne narave na sedežu društva v vasi Krog, v pripravi pa je tudi manjši urbani vrtiček v obliki kemijske vezi v mladinskem klubu MIKK.


Sorodni članki

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…

Več...

Vrtnarski nasveti za začetnike

Domač vrt ni le prostor za prostočasni konjiček, temveč lahko s pravim pristopom postane glavni vir zelenjave in sadja za celotno gospodinjstvo. Četudi je vrtnarjenje za marsikoga samoumevna »znanost«, je za začetnike lahko tako trd oreh, da si zelenjavo, ki…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...

Zakaj izbrati lokalno hrano?

Za človekovo zdravje in dobro počutje je med drugim zelo pomembno tudi uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja.  Lokalna trajnostna oskrba pa ima poleg bolj kakovostnih živil še širši družbeni pomen. Pomembno se je zavedati, da lokalno predelana…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem