Poznate naziv Kmetica leta?

Marija Jakše iz Malega Podljubna je že sedma Kmetica leta. Prihaja iz Društva kmečkih žena Novo mesto. Izbor vsako leto pripravlja Zveza kmetic Slovenije ob mednarodnem dnevu podeželskih žena, ki je 15. oktobra. Tako opozarjajo na vlogo in pomen kmetic na podeželju, ki ga pripoznava tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Društva skupaj z Zvezo kmetic Slovenije skrbijo za pridobivanje novega znanja in izobraževanje članic. Posredno skrbijo tudi za promocijo podeželja, kmetov in kmetic in promovirajo lokalno pridelano, slovensko hrano. Vseskozi spremljajo tudi spremembe na področju kmetijstva in svoje člane osveščajo o novostih. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije izpostavlja, da »gre za stanovsko povezovanje kmetic, žensk in deklet na podeželju. Naša glavna naloga pa je pravzaprav združevati in povezovati.« S svojimi aktivnostmi negujejo samozavest članstva in skrbijo za kulturno dediščino.

Naziv Kmetica leta

V zvezi vsako leto izbrani zaslužni osebi podelijo naziv Kmetica leta, ki potem osebno zastopa kmečki stan in promovira podeželje. Letos so izbrali Marijo Jakše iz Malega Podljubna. Na kmetiji skrbi za 22 glav živine, med katerimi so krave molznice, telice in prašiči ter za 8 hektarov obdelovalne zemlje. Poleg družinskih obveznosti, Marija ima dve hčeri, se redno udeležuje aktivnosti Društva kmečkih žena Novo mesto. Prejemnica več priznanj v peki kruha, peciva in tudi štrudlja pravi, da uživa v dejavnostih, ki jih prireja društvo. »Rada si vzamem čas za društvene aktivnosti, dogodki pa so vedno zelo zanimivi.« V pogovoru se je z nostalgijo spomnila časov, ko smo tudi v šolah imeli na voljo hrano iz bližine. »Lokalno pridelana hrana bi morala biti bolj dostopna.«, je zaključila.

Zveza kmetic Slovenije

To je nevladna organizacija s statusom društva v javnem interesu. Članice prihajajo iz društev kmetic, žena in deklet. »V sodelovanju z društvi izvajamo tekmovanja na kulinaričnem področju, organiziramo državne ženske kmečke igre, čudovite jesenske večere ob slovenski narodni pesmi ali skečih …« predstavlja pomen sodelovanja na lokalnih prireditvah gospa Ule.

Na drugi strani skrbijo tudi za pomemben oddih članic, a ta srečanja vedno popestrijo z zanimivimi dogodki. Tako nastane celo njihov koledar. Pripravljajo tridnevne konference, kjer predstavljajo različna, za kmetice zanimiva področja.

Z namenom osveščanja in večanja prepoznavnosti podeželja so organizirale tudi mednarodni posvet. Uletova predstavi, da je: »cilj spregovoriti o ženskah na kmetiji, a dotikamo se tudi drugih tem. Lahko rečem, da je pomembno, da na prijeten način predstavimo znanje in informacije. Slovensko kmetico in naše podeželje pa predstavljamo tudi v mednarodnem pogledu

Članice so vključene v različne komisije na državni ravni in tako so postale pomemben sogovornik z državo.

»Želimo prispevati svoj delež k prepoznavanju slovenskega podeželja. Trudimo se z različnimi akcijami, kot so izbor kmetice leta, predstavitvijo koledarja, jesenski večer, kulinarična tekmovanja in razstave. Na vse dogodke povabimo tudi medije, da poročajo o dejavnostih.« – Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

Pomen kmetic priznava tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica, dr. Aleksandra Pivec, je na letošnji podelitvi naziva Kmetica leta izpostavila nepogrešljivo vlogo žensk pri razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja: »Zelo me veseli, da imajo slovenske družinske kmetije, ki so temelj naše prehranske oskrbe, tako delovne, iznajdljive in inovativne gospodinje. Ostajate nosilni steber tako na lastnih kmetijah kot na podeželju, saj ste nosilke tradicionalnih znanj in trajnostne prakse. Po drugi strani pa se vse bolj izkazuje, da so predvsem kmetice pobudnice inovativnih sprememb na podeželju

Kmetijstvo in podeželje se po besedah ministrice danes soočata s številnimi izzivi. Kmetijsko-prehranski sektor pestijo naravne nesreče, prebivalstvo na podeželju se stara, mladi pa se odseljujejo v mesta. Vloga žensk, ki kmetijstvo izberejo za način življenja, je zato še toliko bolj pomembna. »Če želimo ženske obdržati na podeželju, moramo tudi na državni ravni zanje zagotoviti ustrezne pogoje, predvsem zadostno socialno zavarovanje za vse ženske, dejavne v kmetijstvu,« je poudarila ministrica. Pri tem je treba upoštevati in uporabiti razpoložljive izkušnje sistemov kmetijsko-socialnega zavarovanja iz držav EU, ki morajo srednjeročno prispevati k izboljšanju položaja žensk v slovenskem in evropskem kmetijstvu.

Naziv Kmetica leta so doslej pridobile:

Kmetica leta 2018: Marija Jakše (Mali Podljuben)
Kmetica leta 2017: Karolina Črešnar (Zreče)
Kmetica leta 2016: Jelka Krivec (Šentjurij)
Kmetica leta 2015: Lea Babič (Bukovje na Bizeljskem)
Kmetica leta 2014: Milka Podričnik (Lom nad Mežico)
Kmetica leta 2013: Marija Podobnik (Dobrava pri Stični)
Kmetica leta 2012: Jožica Lokošek (Strahovlje pri Kisovcu)

Preberite tudi:

  1. Najbolje je jesti hrano, ki zraste, kjer živiš.
  2. Naše super podeželje.
Poznate naziv Kmetica leta?
5 (100%) št. ocen: 11


Sorodni članki

Meritve uspešnosti kampanje Naša super hrana

Uspešnost triletne promocijske kampanjo, pod sloganom »Naša super hrana« 2016-2019, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot naročnik spremlja sprotno glede na izvedene aktivnosti. Izvedene so bile tri meritve uspešnosti: začetna - pred začetkom izvajanja kampanje decembra 2016, druga novembra…

Več...

Ana Žontar Kristanc: Veliko mojega življenja se vrti okoli hrane

Ana Žontar Kristanc je mama dveh nadebudnih malčkov, TV voditeljica, avtorica bloga Anina kuhinja, podpisala pa se je tudi pod nekaj kuharic.  Z njo smo poklepetali o lokalni hrani in  znaku »izbrana kakovost – Slovenija«.Kuhinja in hrana sta pomemben del tvojega…

Več...

Povpraševanje po ekoloških pridelkih JE.

Za ekološko kmetijstvo je značilno okolju prijazno kmetovanje in spremljanje naravnih ciklov. Kmetovanje je zahtevnejše od intenzivnega in za uspešen pridelek je potrebnih veliko izkušenj. Ekološko kmetovanje  prinaša v primerjavi z intenzivnim predvsem varnejšo in bolj zdravo hrano, varovanje okolja,…

Več...

Prekmurska šunka

Kakovost, tradicija in predanost proizvajalcev so ustvarili neprecenljivo prepoznavnost slovenskih proizvodov, ki vse bolj prodirajo pa tudi na globalne trge. Med njimi je kar osem suhomesnih izdelkov, ki smo jih že zaščitili z zaščiteno geografsko označbo: Kraški pršut, Kraška panceta…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem