Kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu »Izvorno slovensko« | Zgodbe o naši super hrani

Kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu »Izvorno slovensko«

V Sloveniji so trenutno na voljo prehrambni in rokodelski izdelki pod okriljem desetih kolektivnih blagovnih znamk, in sicer Bohinjsko, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija izbrano, Jeruzalem Slovenija, Okusiti Laško, Sevnica Premium, Bled Local selection in Naše najboljše. Z nakupom izdelkov, označenih s katero od kolektivnih blagovnih znamk, si zagotovite uživanje skrbno pridelanega in certificiranega z lokalno dodano vrednostjo.

Pogovarjali smo se z dr. Tanjo Lešnik Štuhec iz podjetja ProVITAL d.o.o., ki je zaslužna za oblikovanje kolektivnih blagovnih znamk (KBZ).

V Sloveniji je trenutno vzpostavljenih deset in nastaja šest novih kolektivnih blagovnih znamk

Model »Izvorno slovensko« temelji na verigi vrednosti, ki povezuje ponudnike od vil do vilic. Potrošnikom omogoča vodena doživetja ter možnost nakupa visokokakovostne ponudbe z lokalno dodano vrednostjo.

V letu 2012 sta nastali KBZ Bohinjsko in Okusi Rogle, sledile so: Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije in Idrija izbrano. V letu 2018 je nastala KBZ Jeruzalem Slovenija in za njo v letu 2019 Okusiti Laško, Sevnica Premium in Bled Local selection. V sklopu projekta Life to Grasslands je nastala podlaga za naravovarstveno naravnano KBZ Iz haloških bregov, ki še nima upravljavca in celostne grafične podobe. V letu 2020 je bila oblikovana KBZ Naše najboljše, ki povezuje štajerske ponudnike okrog destinacije Maribor-Pohorje. V istem letu sta se pričeli graditi KBZ Kranjska Gora Vrhunsko in Dolina Soče ter KBZ Zeleno zlato (Žalec). Trenutno tečejo pogovori za vzpostavitev sistema znamčenja KBZ Žirovnica in KBZ Brda.

Preverite, kako lahko preko spleta in na prodajnih mestih kupite izdelke posameznih kolektivnih blagovnih znamk.

Ponudbo smo zbrali na koncu tega prispevka.

Začetki pobude za oblikovanje kolektivnih blagovnih znamk segajo 10 let nazaj

Pobudi za prvi dve znamki sta prišli od spodaj navzgor v letu 2011. Sirarke iz Bohinja so na drugem Festivalu cvetja v Bohinju izpostavile, da ponudniki izven Bohinja na svoje izdelke zapišejo, da so iz Bohinja in jih zato lažje prodajo ter po višji ceni. Po drugi strani pa je lastnik blagovne znamke Okusi Rogle želel vzpostaviti kritično količino lokalno pridelanih pridelkov – kratko prehransko verigo na območju južnega dela Pohorja, ki bi omogočila nabavo lokalne hrane podjetju Unitur. Namen je bil torej zelo jasen – boljša in zagotovljena prodaja ter višja prodajna cena za ponudnike ter kritična količina izdelkov za kupce, ki omogoča časovno bolj ustaljeno verigo dobave.

Dr. Lešnik Štuhec ob tem izpostavlja: »V zadnjem času se je pokazala kot izjemno pomembna možnost koordinirane logistike, ki npr. gostincu zagotavlja komunikacijo z enim dobaviteljem, kar skrajša čas prevzema živil. Glede na to, da se v obeh destinacijah razvija strateški razvoj podeželja v turistično destinacijo, je bila vzpostavitev KBZ prvi pričakovani ukrep po vzpostavljeni strategiji in akcijskem načrtu razvoja in trženja podeželskih destinacij. Vzpostavili smo verige ponudnikov in odkupovalcev in tako zgradili Mrežo KBZ v vsaki destinaciji, ki se nenehno dopolnjuje, tako kot sam sistem certificiranja ponudbe po modelu »Izvorno slovensko«, katerega lastnik je podjetje ProVITAL d.o.o.«

Podeljeni certifikati za izdelke v okviru KBZ nagrajujejo visoko kakovost ponudbe z lokalno dodano vrednostjo območja z dopadljivo zgodbo in celostno podobo, ki kar kliče po nakupu.

Kolektivne blagovne znamke morajo zadostiti visokim merilom

Člani strokovne komisije vsak ocenjen pridelek, izdelek, storitev ali doživetje strokovno komentirajo in priporočilo zapišejo v poročilo, ki pojasnjuje ocenjene vrednosti po jasno nastavljenih pravilnikih in ocenjevalnih listih. Podeljeni certifikati nagrajujejo visoko kakovost ponudbe z lokalno dodano vrednostjo območja z dopadljivo zgodbo in celostno podobo, ki kar kliče po nakupu. Tako se motivirani ponudniki trudijo za nenehno nadgradnjo in povezovanje ponudbe, prodajalci v verigi prodajnih mest pa imajo na razpolago kreativno ponudbo za domačine in obiskovalce. Raziskave namreč kažejo, da so največji potrošniki certificirane ponudbe s KBZ prav lokalni prebivalci (70 %), po drugi strani pa lična darila z zgodbo v slovenskem in angleškem jeziku vabijo k nakupu turiste, še predvsem, če so se predhodno preizkusili v njihovi izdelavi ali z vsemi petimi čuti okušali njihovo gastronomsko značilnost.

Ponudnikom se je s certificirano ponudbo povečal trg, potrošniki pa so že spoznali, da kolektivna blagovna znamka ni samo še ena znamka, ampak ji velja zaupati. Ko izdelke pokusijo in uporabijo, se jim to še dodatno potrdi.

Ponudniki morajo zadostiti številnim merilom kakovosti

Ponudniki morajo biti registrirani za dejavnost, katere ponudbo želijo prijaviti v ocenjevanje in z vlogo pristopiti v mrežo posamezne KBZ. Izpolnjevati morajo vse zakonsko določene pogoje za opravljanje dejavnosti in v izdelke in storitve vključiti živila ter gradiva z lokalno prehransko/rokodelsko/turistično kratko dobavno verigo v odstotku, ki ga določi delovna skupina za vzpostavitev sistema znamčenja.

Vsa ponudba mora biti opremljena z zgodbo, ki priča filozofijo poslovanja ponudnika in opredeljuje uporabno vrednost izdelka oz. storitve. Nujno je upoštevati trajnostne pristope in družbeno odgovorno poslovanje.

Ponudniki na prvem nivoju vstopijo v verige rokodelcev, pridelovalcev in predelovalcev živil ter gostinskih ponudnikov. Pogoj za pristop npr. v kategorijo nastanitvenih obratov je ob mnogih specializiranih pogojih tudi pridobitev okoljskega certifikata in vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Izkazalo se je, da so kolektivne blagovne znamke izjemno gonilo razvoja podeželskih destinacij in povezanih ponudnikov s prepoznano visokokakovostno ponudbo z lokalno dodano vrednostjo.

Potrošniki imajo ob nakupu kolektivnih blagovnih znamk dostop do preverjenih visokokakovostnih izdelkov

Ponudba, certificirana s KBZ, je preverjena s strani neodvisne strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki določenih področij, ki z zapisanimi in potrjenimi pravilniki ter ocenjevalnimi merili zagotavljajo visoko kakovost, določen odstotek živil, gradiv, receptur, postopkov izdelave iz lokalnega okolja, ki ga pokriva KBZ. Bistvenega pomena so zgodba izdelka, storitve oz. doživetja, ki le-tega postavi v lokalno okolje ponudnika s tipično naravno in kulturno dediščino ter priča o njegovi filozofiji pridelave oz. predelave oz. sožitju ponudnikov sestavljenega izdelka ali storitve.

Lokalna hrana in rokodelski izdelki ter storitve in doživetja s kratko dobavno verigo in znanim ponudnikom omogočajo skorajda ničeln ogljični odtis ter zeleno krožno gospodarstvo, ki lahko zagotovi, da bo lokalna ponudba kakovostna in bolj zdrava.

Preverite, kje lahko kupite izbrane lokalne izdelke

Bohinjsko
Foto: Mitja Sodja @mitja.sodja.photography, vir fotografij: Turizem Bohinj @lakebohinj 

Nakup preko spleta: https://www.bohinj.si/trgovina/

Fizična prodajna mesta:

  • Tržnica Bohinjska Bistrica
  • Mesnica, trgovina z lokalnimi izdelki
  • Info center Bohinj, Ribčev Laz
  • Center Triglavskega narodnega parka Bohinj
  • Triglav National Park Centre Bohinj
  • Trgovina Krpan
Okusi Rogle
Foto Nareks – Izidor Kotnik, vir fotografij Turistična destinacija Rogla-Pohorje

Nakup preko spleta: https://www.rogla-pohorje.si/sl/spletna-trgovina/

Fizična prodajna mesta:

  • LTO Rogla-Zreče, GIZ – TIC Zreče
  • TIC Slovenske Konjice
  • TIC Žička kartuzija
  • Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice – znotraj njihove blagovne znamke Pohorski cekar
  • Zadruga Kmetič na tržnici Slovenske Konjice (staro mestno jedro)
  • Vinska klet Zlati grič
  • Center Noordung Vitanje
Dobrote-Dolenjske
Foto: Tomo Jeseničnik, vir fotografij: Dobrote Dolenjske

Nakup preko spleta: https://dobrote-dolenjske.si

Fizična prodajna mesta:

Lastna prodajna mesta: 

  • Dobrote Dolenjske Trebnje, Gubčeva cesta 1a, 8210 Trebnje; 
  • Dobrote Dolenjske Ljubljana, Mestni trg 17; 

Ostale trgovine z delom asortimenta Dobrote Dolenjske:

  • Maximarket in mreža poslovalnic Mercator
  • vse poslovalnice DM v Sloveniji
  • manjše specializirane trgovine
  • Zadruga Pliberk
Srce Slovenije
Avtorstvo: Razvojni center Srca Slovenije

Nakup preko spleta:

http://www.srce-slovenije.si/prehranski-izdelki

http://www.srce-slovenije.si/rokodelski-izdelki

Fizična prodajna mesta:

  • TIC Litija
  • TIC Šmartno pri Litiji
  • Na recepciji Term Snovik
  • V trgovini ob vhodu v Arboretum Volčji Potok.
Idrija Izbrano
Foto: arhiv Zavoda za turizem Idrija

Nakup preko spleta: http://www.idrijskacipka.si/default.asp?mid=sl&pid=modul_it&wid=14401

Fizična prodajna mesta:

  • TIC Idrija
  • Živilska trgovina Spodnja Idrija
  • Mesoteka Pr’ Far
  • Živilska trgovina Idrija 
  • Živilska trgovina Črni Vrh 
  • Živilska trgovina Šebrelje
  • Trgovina Vitaminčk
  • Trgovina Bonmark
  • Pokrita tržnica Idrija
Okusiti Laško
Vir fotografij: Okusiti Laško

Nakup preko spleta: https://lasko.info/trgovina/

Fizična prodajna mesta:

  • TIC Laško
  • trgovina Katka
  • trgovina Laščanka
  • Tržnica Laško (vsako sredo od 9. do 11. ure se odvija Domači kotiček, vsako soboto od 7. do 12. ure pa prodaja zelenjave in čebelarskih pridelkov, ki so pridobili certifikat kakovosti Okusiti Laško)
Sevnica Premium
Foto: Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost Sevnica (KŠTM Sevnica)

Nakup preko spleta: trenutno ni mogoč.

Fizična prodajna mesta:

  • Določene izdelke je mogoče naročiti na dozivljaj@kstm.siali na 051 680 287 z možnostjo prevzema na lokaciji ali pošiljanje po pošti
  • Kmečka tržnica v Sevnici
  • Prodajalna Doživljaj
  • TA Posavje v Sevnici
  • Grajska prodajalna na Gradu Sevnica.
Bled Lokal
Foto: Rožle Bregar, Tomo Jeseničnik, avtorstvo fotografij: www.bled.si

Nakup preko spleta: trenutno ni mogoč.

Fizična prodajna mesta: seznam vseh ponudnikov s kontaktnimi podatki je na voljo tukaj: https://www.bled.si/sl/kaj-videti-poceti/bled-local-selection/ponudba/

Naše najboljše
Vir fotografij: Zavod za turizem Maribor

Nakup preko spleta: trenutno ni mogoč.

Fizična prodajna mesta:

  • TIC Maribor
  • Hiša Stare trte

Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem