Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
OBVESTILO za sektorja mleka in mesa o še vedno USTAVLJENEM plačevanju prispevka za promocijo! Preberite tukaj >

Če imamo take naročnike, sploh še potrebujemo kaj več?

INTERVJU – Gregor Hribar, Zeleni zabojček, soustanovitelj

Ali nam lahko za začetek razložite koncept Zelenih zabojčkov? Kako ste prišli na to odlično idejo, ki je bila tudi nagrajena kot Naj podjetniška ideja?

Vse je res preprosto. Ko smo se preselili v mesto, smo ugotovili, da ni prav veliko izbire zdrave hrane, če nimaš svojega velikega vrta (ali babice ali mame za vogalom). Ko smo videli take zabojčke tudi v Avstriji, se nam je zdelo, da bi to bilo zanimivo ne le za nas, ampak še za koga. In smo začeli, tako, zares, pa tudi precej sproščeno, ker smo vsi počeli še druge reči v življenju. A ne prav dolgo, dela z zabojčki je bilo res veliko več, kot smo si predstavljali …

Dostavljate izključno ekološke izdelke. Ali kmete oziroma predelovalce, ki so v vaši dostavni verigi, preverjate, če redno obnavljajo ekološki certifikat?

Seveda, preverjamo jih mi, njih in tudi nas pa preverja še kontrolna organizacija. Ker se ukvarjamo izključno z ekološkimi pridelki, je tveganje za napake, nehotene ali celo hotene, precej manjše, kot če bi imeli v skladišču hkrati ekološke in konvencionalne pridelke.

Že deseto leto dostavljate zelene zabojčke z lokalno ekološko hrano na naslove po vsej Sloveniji. Ali število odjemalcev narašča in kako hitro, kakšen je trend?

To je tek na dolge proge, zelo počasi se premikamo, a smer je prava. Po začetnem navdušenju se je najprej pojavila konkurenca, saj se je to zdel preprost posel, kjer ne rabiš kapitala, le en kombi in prodajaš. No, pa so vsi ugotovili, da ni tako, in ostali smo le mi, ki dostavljamo izključno ekološke, predvsem lokalne pridelke. Povpraševanje počasi raste, prihaja nova generacija naročnikov, mlade družine, ki so že rasle ob taki hrani. Ker tovrstne ponudbe ni vedno več, imamo tako počasi, a kar zanesljivo vedno več naročnikov.

Zeleni Zabojček
Zeleni Zabojček

Na kateri strani vidite večji izziv v prihodnosti – bo težje zagotoviti zadostno količino ekoloških izdelkov ali pridobiti večje število ozaveščenih potrošnikov, ki jim je zdrava hrana visoko na lestvici prioritet?

Skrbijo nas okoljske spremembe in če so kmetje pripravljeni nanje, tako kmetje z eko zelenjavo kot še posebej tisti, ki imajo trajne eko nasade. Mogoče pri nas čez 15 let jablane ne bodo več uspešno rasle, kaj potem? Mogoče bomo potrebovali res veliko vode za namakanje – poznamo alternativne pridelke, ki rabijo manj vode? To nas zares skrbi – če bomo imeli za jesti, bo kar super. In če je manj hrane, so ljudje takoj pripravljeni zanjo več plačati, celo za ekološko. V tem času je naš največji izziv, kako biti skupaj s kmeti pripravljeni na te izzive. Zato smo skupaj z Biotehniško fakulteto ter drugimi partnerji že začeli razvojne projekte, ki se ubadajo z nekaterimi od teh izzivov.

Zabojčke dostavljate enkrat tedensko, lahko pa jih potrošniki tudi sami prevzamejo na nekaj prevzemnih točkah. Ali zabojček ekoloških živil zadošča za ves teden, do naslednje dostave? Verjetno si potrošniki želijo bolj pogosto dostavo. Boste v prihodnosti povečali pogostost dostave ali povečali število prevzemnih mest?

Naročniki so zadovoljni z dostavo enkrat na teden. Če malce preudariš, kaj boš pojedel najprej, kaj pa proti koncu tedna, lahko ves teden dobro ješ iz eko zabojčka.

Živila, ki jih dostavljate ob četrtkih, pridejo neposredno s kmetij, torej so sveža, niso »trpela« zaradi dolgega transporta, hladilnic itd. Če pa teh izdelkov ni dovolj, tudi uvažate. Iz katerih držav uvažate in kolikšen je odstotek uvoženih izdelkov?

Drži, kaj kmalu smo ugotovili, da pozno pozimi in zgodaj spomladi ni dovolj domače hrane. Kaj šele raznovrstne, zimske domače hrane. Zato sezonske pridelke od partnerjev iz Italije, Avstrije in nekaj pridelkov s Hrvaške tudi uvažamo. A nikoli ne uvažamo jagod, dokler niso zrele doma, no, saj jih tudi potem ne, uvozimo le pridelke, ki bi lahko zrasli pri nas, pa smo jih že pojedli ali niso uspeli, ter sadje, ki raste malce bolj na jugu, v sezoni predvsem citruse. Nikoli pa ne uvažamo tega, kar imajo domači eko kmetje, četudi bi podobne pridelke dobili po nekaj nižji ceni. Veliko truda vlagamo v to, da bi omogočili domačim kmetom, da bi tudi pozimi in zgodaj spomladi imeli več pridelkov in da hkrati poleti ne bi bilo presežkov.

Ob dostavi zabojčka priložite tudi kak recept, kar je gotovo dobrodošlo. Kdo je avtor receptov? Ali so recepti morda zbrani v knjigi ali v spletni verziji?

Drži, naš »Oddelek za lepe umetnosti« ob prav vsakem zabojčku, torej že čez petstokrat, pripravi nov listek, kjer popiše teden, dogajanje pri kmetih ali pri nas, in doda recept. Ta je lahko izvirna raba že poznanega pridelka ali pridelka, ki ga naročniki še ne poznajo ali ne marajo, pa je za okusno pripravo potreben le dober recept. Ali pa kaj hitrega in preprostega, tudi to pride prav. In imamo naročnike, ki vse, prav vse listke hranijo v fasciklih.
Če imamo take naročnike, sploh še potrebujemo kaj več?

Zdrava hrana, ekološki izdelki, ekološki certifikat, ekološka hrana, eko zabojček, ekološka živila, eko kmet

Zimski zeleni zabojček

Sorodni članki

Ekološka hrana v gastronomiji

Ekološka hrana v gastronomiji pridobiva vse večji pomen ter si utira svoje mesto tako na manjših turističnih kmetijah kot pri velikih ponudnikih. O izkušnji prvih smo spregovorili z Izo Dolinar iz Turistične kmetije Dolinar Krainer, ki je opisala, kako osebno…

Več...

Intervju z direktorico Mlekarne Planika Kobarid: „Odločanje za kakovostno ekološko mleko je investicija v lastno zdravje“

Ekološka predelava mleka se bistveno razlikuje od konvencionalne predelave ter potrošnikom zagotavlja preverjeno in certificirano kakovost. Z nakupom slovenskih ekoloških mlečnih izdelkov pomagamo celotni verigi, od kmeta, do delavcev v mlekarski industriji, hkrati pa s tovrstnimi nakupnimi odločitvami vlagamo v…

Več...

Želim si, da bi bila vsa hrana pridelana na ekološki način

INTERVJU - Mitja Petkovšek, ekološko ozaveščen nekdanji športnikKot športnik gotovo pazite na prehrano. Kako pomembno je za vas, da so živila, ki jih zaužijete, iz ekološke pridelave oziroma predelave?Za športnike je še posebej pomembno, da se prehranjujejo zdravo in polnovredno.…

Več...

Slovenci bi morali še bolj posegati po naši kakovostni hrani

INTERVJU - Ivan Drev, direktor KZ Šaleška dolinaZačetki vaše ekološke zgodbe segajo v leto 2009. Nam lahko poveste, kako ste začeli, v čem ste bili takrat prvi in kje ste danes?Začeli smo leta 2009 z idejnimi zasnovami in oblikovanjem marketinškega…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem