Svežina je pomembna

Pri sadju in zelenjavi je svežina eden najpomembnejših kriterijev kakovosti. Na podlagi svežine lahko ocenimo, kdaj je bil pridelek obran oziroma kakšni so bili ukrepi za ohranjanje kakovosti.

Svežina in aromatičnost sadja in zelenjave sta močno odvisni od časa obiranja. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti, kot jo ima tisto, ki je pobrano v času dozorelosti. Zato je lokalno pridelana hrana v potencialni prednosti pred tisto, ki do prodajnih polic prevozi dolgo pot.

Hrana s transportom izgublja svežino

Krajše transportne poti vplivajo na kakovost izdelkov, ker se z dolgimi transporti izgublja svežina. Obstojnost hrane, ki se transportira iz bolj oddaljenih krajev, se zagotavlja tudi s pomočjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Temu pa se lahko izognemo, če je končni kupec bližje kraju pridelave.

Krajša veriga od pridelovalca do potrošnika je ugodna tako za potrošnika kot pridelovalca, z ekološkega vidika pa pomeni manjšo porabo energentov za prevoz in hlajenje. Hrani, ki pripotuje od daleč, pogosto v večjih količinah dodajajo aditive. Dolgi transporti pa tudi prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, povečanemu hrupu, povečanemu onesnaženju zraka ter povečani nepotrebni uporabi embalaže.

Pri sadju in zelenjavi se s časom transporta občutno zmanjša vsebnost vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina C, prav tako tudi vitaminov A, B in E. Običajno sta tako sadje in zelenjava pobrana prezgodaj, ko plodovi še niso optimalno dozoreli, kar vpliva tudi na slabše izražen okus.

Pri izdelkih lokalnega izvora imamo tudi večji pregled nad izvorom in boljšo sledljivost od njive do mize. Če povečujemo delež lokalno pridelanih živil v prehrani, lahko na eni strani pripravljamo sezonske jedi, spodbujamo domačo pridelavo in zmanjšamo možnost pomanjkanja vitaminov.

Padanje vsebnosti vitamina C (mg/100 g) med skladiščenjem češenj
Padanje vsebnosti vitamina C (mg/100 g) med skladiščenjem češenj

Sorodni članki

Prehrana na delovnem mestu – ključ do zdravja in storilnosti

Na delovnem mestu preživimo kar tretjino svojega dneva, preostanek časa pa dandanes kar izpuhti v zrak. V letu 2019 smo prešteli 249 delovnih dni in velika večina nas obeduje med odmorom za malico. Ste pozorni na svojo prehrano? Užijete sendvič,…

Več...

Uroš Bitenc: Z Anteo sva velika zagovornika slovenske hrane!

Uroša Bitenca mogoče ne bi prepoznali, če bi ga srečali na ulici – zagotovo pa bi ga prepoznali, ko bi z vami spregovoril kakšno besedo. Priljubljeni radijski voditelj je zelo energičen in zgovoren, zato smo ga povabili, da še nam…

Več...

Naš super kaki

To je nezahteven za pridelavo, okusen in za naše zdravje izjemno koristen sadež. Dozori pozno jeseni in bliža se čas, ko se ga bomo spet lahko naužili. Običajno okrogli plodovi so zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Kaki vsebuje…

Več...

Tretji petek v novembru – dan slovenske hrane 2019

Osnovni namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos praznujemo 15. novembra, je izobraževati in ozaveščati naše mlade in z njimi tudi širšo javnost o velikem pomenu uravnoteženega prehranjevanja. Redno zajtrkovanje v zdravi prehrani nosi zelo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem