Podnebne spremembe so tu – prilagodimo se!

Znova smo priča podnebnim spremembam, ekstremnim razmeram in padcem temperature ter ekstremni vročini. Takim razmeram se težko prilagajamo ljudje, še težje rastline, zelenjava, poljščine in sadna drevesa. Debela toča in viharji pogosto poškodujejo tudi rastlinjake. Hrana bo v prihodnosti še kako dragocena, zato velja razmisliti o tem, kaj lahko storimo sami. In kot pravi gospa Irena Rotar, neodvisna aktivistka samooskrbe, ponuja permakultura dobra rešitve.

Irena Rotar
Irena Rotar, dipl. perm. des., neodvisna aktivistka samooskrbe

Odgovore o tem, pravi Roratjeva, ima vedno narava. Sonaravna pridelava hrane temelji na permakulturnih načelih. Opazujemo vzorce v naravi v našem življenjskem okolju in jih prenašamo na kmetijske površine in v svoje bivalno okolje. Če permakulturna načela v prakso prenesemo pri pridelavi hrane, lahko najdemo učinkovite rešitve. Da bodo posledice ekstremnih podnebnih spremembe čim manjše, si je potrebno prizadevati za zdrava tla, krepitev in pravilno izbiro rastlin, ki se medsebojno podpirajo. Razmišljati moramo o naravnih in sodobnih metodah priprav na podnebne spremembe, vključno z vkopanimi rastlinjaki walipiniji, o katerih pišemo nižje.

Kako torej krepiti poškodovane rastline?

Seveda brez kemijskih sredstev. Gabez, kopriva, preslica, kamilice; za hitrejše rast pa vrbovo listje ali še bolje skorja, so vedno pravi odgovor, ki pomaga našim rastlinam tudi takrat, ko se morajo boriti z ekstremnimi razmerami. Nekateri vrtičkarji skuhajo čaj, pomaga pa tudi že, da v z deževnico preko noči namočite izbrane rastline. Tudi ob toči poškodovane rastline se bodo na takšen način bolje obrasle. Vrba, vrbova skorja, lahko tudi peščica listov deluje na rastline protivnetno in omogoča celjenje ran. Učinek salicina, flavonoideov in zgoščene čreslovine je poznan po svojih odličnih sposobnostih celjenj, kar so že leta 1828 ugotovili francoski in nemški znanstveniki. Pomaga tako ljudem in dobro učinkuje na rastline, ko potrebujejo dodatno moč. Kako pripraviti domače čaje in pripravke pa lahko preberete na tej povezavi.

Krepitev poškodovane rastilne

Kako pa ravnati v primeru suše?

Narava nas uči: tla ne smejo nikoli biti gola. Ste že videli kupe gole zemlje pri gradnji cest, v gradbeništvu? Narava poskrbi, da se čimprej zasejejo rastline, ki lahko zdravijo zemljo in čimprej zastrejo, ozelenijo in zemljo prekrijejo. Na primer preslica, ki ima zdravilne učinkovine, razne trave, petoprstnik, kurja črevca in podobno. Ter seveda osat, ki ima globoke korenine.

Učinek ekstremne suše in pregrevanje tal lahko bistveno preprečimo z zastirko, ki jo umestimo med rastline. Zastirka zadržuje vodo in preprečuje segrevanje tal, hkrati pa preprečuje rast rastlinam, ki jih ne želimo vzgajati ob posejani kulturi.

Včasih smo na eni njivski površini gojili, zato tudi izpad pridelka ni bil tako ekstremen. Manjše njive so omogočale večjo samooskrbo večini prebivalstva tudi na manjših kmetijskih površinah. Glede na to, da imamo v Sloveniji le nekaj več kot 8002 hektarov kmetijskih površin na prebivalca je o aktivaciji podobnih načinov pridelave seveda smotrno razmisliti.

Marsikdo se lahko spomni tudi velikih njivskih površin, razdeljenih z jarki ali razori, ki so potekali na vsakih nekaj metrov. Rekli so jim »ogoni«. V jarkih se je zadrževala voda ob ekstremnih nalivih, na koncu njiv pa je bil iztok. Če so vodo potrebovali, so iztok zaprli in talnica je bila višja.Tako so preprečevali tudi najhujše posledice suše.

Zaradi ogromne in težke kmetijske mehanizacije smo ta naravni ukrep uravnavanja vlažnosti tal na njivskih površinah čisto opustili. Njivske površine so ravne, kar povzroča zastajanje vode ob nalivih, obenem pa se uniči in potopi pridelek. Ob suši se hitro izsušijo, saj so njivske površine med vrsticami gole in zemlja se ekstremno segreje.

Tla so plemenitili s predelanim, dve leti starim gnojem, ki je v tem času že nastal humus. Ob današnjem gnojenju z gnojnico pa ta lahko žal tudi vsebuje ostanke antibiotikov, s katerimi smo zdravili živali.

Vrt zastirka
Zastirka iz slame ali sena zadržuje vlago, omogoča odtekanje vode ob nalivih in preprečuje rast plevela. Pozimi se razgradi in ustvari humus.

Kako kombinirati?

Vrtičkarji smo nekako že osvojili, da kombiniranje kultur izboljšuje pridelke in rast. Poznamo dobre ‘sosede’. Znane so tri sestre: koruza, buče in fižol so na primer dobra kombinacija, kar so vedeli že naši predniki. Koruza daje oporo fižolu, fižol daje dušik za boljšo rast, buče pa uživajo v senci koruze in fižola in senčijo zemljo in tako preprečujejo rast plevela.

Vrt - kombiniranje kultur

Povejte ob koncu še, kaj so walipiniji?

V tujini so ti rastlinjaki že poznani. To so vkopani rastlinjaki, ki so jih poznala tudi že stara ljudstva.Omogočajo pridelavo hrane skozi vso leto. Vkopana, znižana tla izkoriščajo energijo in toploto zemlje, steklene površine pa energijo sonca. Sodobni walipiniji imajo tudi že namakalni sistem, ki povečini prestreza vodo s strehe in jo zbira v bazenih pod njim in jo tako lahko uporabimo za zalivanje. Veter in viharji takšnega rastlinjaka ne morejo poškodovati, pridelava pa je možna skozi vse leto. Zaradi konfiguracije slovenske krajine, je razmislek o postavitvi vkopanih rastlinjakov dobra popotnica za pridelavo hrane tudi v času ekstremnih razmer. Veliko dobrih informacij na to temo lahko najdete tudi v knjige Sveža zelenjava iz domačega vrta 365 dni na leto avtoric Sanje Lončar, Fanči Perdih in Irene Rotar.

Sveža zelenjava - 365 dni
Walipini
Walipini

Irena Rotar, dipl perm. des.
neodvisna aktivistka samooskrbe
Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, gibanje Oskrbimo Slovenijo- Štafeta semen

Preberite tudi:


Sorodni članki

Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem