Poleti poskrbimo za jesen in zimo

Prišlo je obdobje obilja na vrtovih. Rastline se šibijo pod težo plodov in vrtičkarji ponosno obirajo sadove svojega dela. A ker je treba razmišljati tudi o preostanku sezone, smo o poletnih opravilih govorili z Jernejo Jošar univ. dipl. inž. agronomije, ekološko vrtnarko, ki jo mnogi poznamo tudi pod vzdevkom Cvetlična. Za naš portal je spregovorila že pred časom, ko je predstavila permakulturni vrt, tokrat pa je pripravila nekaj poletnih vrtičkarskih nasvetov.

Pri permakulturnem vrtnarjenju zemlje med letom ni treba prekopavati, gnojiti, zalivati in okopavati ter puliti plevela, kar je Jošarjeva predstavila že v priročniku Ekološko vrtnarjenje za vsakogar. Permakulturni vrt prepoznamo po značilni zastirki, ki zemljo ščiti pred vetrom, soncem in padavinami – ti dejavniki namreč najbolj vplivajo na strukturo tal, o čemer smo pisali v prispevku Ekološko vrtnarjenje, permakultura in vsestranske koristi zastirke.

Julija se številni odpravljamo na oddih v oddaljene kraje. Kakšen je vaš nasvet, kako pripraviti vrt za čas nekajdnevne odsotnosti?

Najbolje je sicer, da o tem razmišljamo že prej. Poskrbeti moramo za več stvari: prst mora vsebovati dovolj humusa, ki zadržuje vodo; tla naj bodo vedno pokrita z eno od organskih zastirk, ki preprečuje zbijanje in izsuševanje; že spomladi pa bi morali začeti s pravilnim zalivanjem.

Kakšno pa je pravilno zalivanje?

Navajeni smo dnevnega zalivanja vrta v majhnih količinah. Vsaki rastlini namenimo morda po tri decilitre vode, ne več. A si s tem delamo medvedjo uslugo. Ker je voda vedno na voljo le na površini, se korenine rastlin razvijejo plitko in niso sposobne črpati vode iz globin. Tako so odvisne od našega pičlega dnevnega odmerka.

Nasprotno bi bilo bolje: manj pogosto, a takrat obilnejše zalivanje. Vodo dodajamo v majhnem počasnem curku naravnost k zemlji, da se prepoji. To ponavljamo, dokler se prst ne namoči vsaj dvajset centimetrov v globino, kar preverimo z motiko ali lopato. Sama sem lansko in predlansko poletje vrt obilno zalila s cevjo samo dvakrat. Enkrat junija in drugič sredi avgusta, preden sem odšla na dopust. Torej preden odidete za dalj časa, vrt obilno zalijte in – če še nimate zastirke – poskrbite tudi za to. Pa seveda, ne pozabite pobrati paradižnikov, kumar, bučk, paprike, stročjega fižola in drugih pridelkov.

Vrt poleti: gredice so polne mešanih posevkov, tla pa zastrta s slamo (foto: J. Jošar)

Vrtovi so trenutno res zelo bujni in veliko je pridelkov, ki jih sproti porabljamo ali shranjujemo; kdaj in kako pa naj poskrbimo za kasnejše sorte, ki jih bomo uživali pozimi; na kaj naj bomo pozorni?

V vsej radodarnosti vrtov pogosto pozabimo na načrtovanje za jesen in zimo. Zgodi se, da preprosto ne najdemo več prostora, kamor bi sejali in sadili. Rešitev je v izdelavi sadilnega načrta. Vemo, kako zelo pomembna je sveža sezonska hrana tudi v jeseni in še posebej pozimi, ko je primanjkuje. Zato so ti poletni dnevi primerni za sejanje jesenske endivije in radiča, ki ju bomo pobrali pred prvo slano. Če ju zaščitimo s kopreno ali tunelom, bosta zdržala tudi še nekaj stopinj pod minusom in bomo pobiranje lahko zamaknili še za kak teden ali dva. Seveda pa je vse odvisno od vremena. Tudi zimski radič posejemo sedaj. Prezimil bo na gredah v fazi rozete in rasel naprej spomladi, čim se otopli.

Tukaj so še korenovke in gomoljnice, skupina vrtnin, ki moj krožnik polni celo zimo. Posejemo podzemno kolerabo, črno redkev in strniščno repo; pa tudi, kljub temu, da že lepo raste na gredah, rdečo peso posejemo še enkrat. To bomo pobirali pozno jeseni.

Julij je tudi primeren za sajenje sadik poznega zelja, cvetače, brokolija, kitajskega kapusa in glavnatega ohrovta. In nikar ne pozabite na listnati in brstični ohrovt. Pobirali ju bomo preko cele zime, saj zdržita zelo nizke temperature. Ne samo to, še slajša postaneta, če ju nekajkrat ujame slana. Nekateri se s poletnim porom že razvajajo, posaditi pa moramo še zimskega, ki ga bomo pobirali pozimi in spomladi.

Listnatih ohrovtov, ki jih sadimo te dni, je več sort – od zelenih s kodrastimi listi do vijoličastih (foto: J. Jošar)

Prave vročine letošnje poletje v resnici nismo občutili. Kaj to pomeni za vrt?

Najprej moramo vrt zastaviti tako, da bo deloval kar se da skladno. Tako bomo gojili krepke rastline, ki bodo zato tudi bolj odporne proti boleznim in škodljivcem. Skrbimo za rodovitnost tal, vrtnine gnojimo glede na njihove potrebe in z gnojili ne pretiravajmo, na gredah pa naj si delajo družbo rastline, ki se dobro ujamejo, si pomagajo v rasti in ki se tudi branijo pred škodljivci in boleznimi (dobre in slabe sosede). In ne nazadnje kolobarimo. To pomeni, da neke zelenjadnice in nobene njene sorodnice, ki spada v isto botanično družino, ne sadimo na isto gredo vsaj štiri leta.

Vreme letošnjega poletja je zelo ugodno za razvoj škodljivcev in bolezni. Kako pred njimi zaščititi svoje vrtnine in kaj storiti, ko jih že napadejo?

Trenutno smo že sredi poletja in prave vročine ni. Temperature se gibljejo tam okoli 25° C in tudi padavin je ravno dovolj. Oboje skupaj tvori idealne pogoje za razvoj in razmnoževanje glivičnih bolezni iz skupine pravih plesni. Pripravke za krepitev in zaščito rastlin lahko pripravimo sami iz različnih rastlin, ki nam jih v obilju ponuja narava. To so denimo rman, koprive ali gabez. Uporabimo lahko tudi vrtnine, ki jih gojimo sami na vrtu – čebula, česen, korenje in paradižnik ter dišavnice, kot so žajbelj, materina dušica, meta …

Pripravki, ki jih lahko uporabimo, ko je že viden napad KROMPIRJEVE ALI PARADIŽNIKOVE PLESNI:

Čebula: 35 g sesekljane čebule (uporabimo lahko tudi drobnjak) prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo, da se ohladi, precedimo in škropimo z nerazredčeno tekočino.

Česen: Cel česen, tudi liste, sesekljamo in prelijemo s pol litra vrele vode. Namakamo preko noči, precedimo in škropimo z nerazredčeno tekočino.

Žajbelj: Pest žajblja prelijemo z litrom vrele vode, ohladimo, lahko tudi čez noč, precedimo in škropimo z nerazredčeno tekočino.

Okužene liste porežemo takoj, ko jih opazimo  (več: cvetlicna.si).

Takšno vreme je ugodno za razvoj glivičnih obolenj, med drugim tudi krompirjeve ali paradižnikove plesni, ki lahko dobesedno čez noč uniči ves pridelek. Kako ukrepamo, da bodo paradižniki ostali zdravi, preberete v prispevku na moji strani (povezava).

Preberite tudi:

Recept za preprosto domačo paradižnikovo omako

Kaj jesti poleti?


Sorodni članki

V permakulturnem vrtu

Vrt, ki obrodi bogato in raznoliko brez dodatnih gnojil, z manj vode, z manj dela in do katerega se po možnosti sprehodimo v copatih? Permakulturni vrt ni le odgovor na izzive iznajdljivejšega gospodarjenja s pokrajino, ampak zajema premislek o trajnostnem…

Več...

En dva tri, vrt!

Domači vrt ni le prostor za prostočasni konjiček, s sistematičnim pristopom lahko postane glavni vir zelenjave in sadja za celotno gospodinjstvo. Četudi je vrtnarjenje za marsikoga samoumevna »znanost«, je za začetnike lahko tako trd oreh, da si zelenjavo, ki bi…

Več...

Pomladanski nasvet za vrtičkarje: Ne sledite nekim naučenim ritmom, temveč pozorno opazujte, kaj se okoli vas dejansko dogaja

Letošnja pomlad prihaja po dolgi in hladni zimi. Pred pričetkom dela na vrtu smo za nekaj nasvetov vprašali gospo Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline.Pomlad je čas za nove začetke in tako tudi čas setve. Na kaj morajo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem