Lokalne dobrote, s katerimi boste navdušili tuje obiskovalce

Območje proizvodnje je ključno za izdelke z »zaščiteno geografsko označbo«

Tujce s svojo polno aromo in okusom, ki se razvije med sušenjem in zorenjem suhomesnatih izdelkov kraške pokrajine, pogosto navdušijo: Kraški pršut, Kraška panceta ter Kraški zašink. Posebno je tudi Štajersko-prekmursko bučno olje, ki je izdelano po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti in ima edinstven, oreškast okus. Vsi omenjeni izdelki so zaščiteni z oznako »zaščitena geografska označba«.

To oznako nosijo tudi drugi izdelki, na primer Zgornjesavinjski želodec, Prleška tünka, Ptujski lük, Slovenski med, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka, Jajca izpod Kamniških planin, Štajerski hmelj ter Šebreljski želodec. Pri teh izdelkih vsaj ena od faz proizvodnega postopka poteka na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo tudi od drugod.

Geografsko območje lahko predstavlja dodano vrednost živila

Med izdelke, ki so lahko tudi zelo lepo in cenjeno darilo iz Slovenije, zagotovo spada tudi oljčno olje. Gre za olje vrhunske kakovosti, ki je nekoliko posebno – Slovenska Istra je namreč eden izmed najbolj severno ležečih predelov, kjer še uspeva oljka. Zaradi podnebnih posebnosti, sestave tal in izbora oljk lahko govorimo o izjemnem oljkarskem območju.

Med izdelki z »zaščiteno označbo porekla« najdemo kar dve slovenski oljčni olji – Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre in Oljčno olje Istra. Označba pomeni, da so vsi postopki pridelave in predelave potekali na določenem geografskem območju, iz katerega izhajajo tudi vse uporabljene surovine.

Obe omenjeni olji imata značilen, srednje do intenzivno izražen in prepoznaven vonj po svežem plodu oljke, Oljčno olje Istra pa je po okusu tudi nekoliko pikantno ali grenko. Obe olji sta iz oljk pridobljeni z mehanskimi postopki. Posebnost Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre je, da ga pridobijo iz ročno obranih oljk.

Strokovnjaki so dokazali, da vsebujejo olja iz Slovenske Istre veliko zdravju koristnih učinkovin. Zasluge za to pripisujejo razmeram, v katerih oljke pri nas rastejo, značilnim sortam ter načinu stiskanja in skladiščenja olja.

Kateri izdelki še sodijo v popotniško »košarico slovenskih okusov«, ki se ponašajo z »zaščiteno označbo porekla«? To so denimo še sir Tolminc, Piranska sol, Bovški sir, sir Mohant, Kočevski gozdni med, Kraški med, Nanoški sir, Istrski pršut ter Meso istrskega goveda – boškarina.

Tudi med je lahko lepo darilo. Posebnost Kočevskega gozdnega medu je, da se čebele pasejo v ekološko neokrnjeni naravi. Med ima značilen vonj po lesu in gozdu ter zanimiv, rahlo grenak okus. Kraški med pa odlikuje polna in izrazita aroma, ki je posledica bogatega kraškega rastja. Bogat je z minerali in encimi.

Znak »zajamčena tradicionalna posebnost« zagotavlja tradicionalno recepturo jedi

Ne pozabite turista opomniti tudi na izdelke s tradicionalno recepturo, ki se prenaša iz roda v rod. Z »zajamčeno tradicionalno posebnostjo« v Sloveniji označujemo proizvode, ki se pripravljajo po zaščiteni recepturi, zaščitenem načinu priprave ali imajo zaščiteno sestavo. Turisti bodo navdušeni nad Slovensko potico, eno izmed najbolj prepoznavnih slovenskih sladic, ki bo brez posledic prestala prevoz domov in prepričala tudi njihove bližnje. Med samim obiskom Slovenije pa naj izkoristijo priložnost in poskusijo tudi ostale proizvode z »zajamčeno tradicionalno posebnostjo«: Prekmursko gibanico, Idrijske žlikrofe, Belokranjsko pogačo in kravje, ovčje in kozje seneno mleko.

V Sloveniji smo lahko hvaležni za bogato dediščino tradicionalnih izdelkov in jedi, ki nam bogatijo vsakdan. Hvala vsem, ki s svojim poznavanjem naše kulinarične dediščine navdušujete obiskovalce iz tujine, da sloves o odlični slovenski kulinariki širijo izven meja naše države.