Biološka hiša je … Biža!

Krepitev ekološkega gospodarstva in lokalne pridelave. Razvoj lokalnega okolja in pošteno trgovanje. Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami in družbeno odgovorno delovanje. Vse to pod isto streho, v isti »iži«, kakor se po prekmursko pravi hiši. V centru mesta Murska Sobota bo to poletje zaživel zadružni projekt Biža (skovanka iz »biološka iža«) v obliki trgovine. Trgovina, ki bo u-živalnica.

Zadružna misel, ki se je porodila med ducatom zanesenjakov, je vodila do ustanovitve socialnega podjetja. Z namenom, da se vztraja v regiji, iz katere mladež še najraje migrira. Trgovina Biža je po mnenju njenih predstavnikov šele začetek poti, ki naj bi vodila v razvoj lokalnega okolja. »Ravno v teh težkih časih moraš biti inovativen. Smo eno prvih socialnih podjetij tipa B v Sloveniji,« pravi Boštjan B. Bavčar, direktor zadruge Biža, ki ob tem prisega na analogijo z mravljiščem: združeni smo močnejši. Zadruga namreč združuje lokalne ekološke kmete, lokalne rokodelce, posameznike, ki delajo z osebami s posebnimi potrebami, in druge.

U-živalnica

Prostor trgovine v centru Murske Sobote bo namenjen uživanju čaja in domačih posebnosti v posebnem ambientu. »Obiskovalci se bodo lahko zadrževali v prostoru, ki bo nudil vzdušje dnevne sobe, in poskusili izdelke, ki bodo tam naprodaj,« nadaljuje Bavčar. V trgovini bodo poleg domačih čajev na voljo izdelki ekoloških kmetov, kot so posušeno sadje, vložnine, sveže sadje in zelenjava, domača mila, olja in podobno ter izdelki tradicionalnih obrtnikov, kot so rokodelci in lončarji. Zadruga je po besedah Bavčarja že sklenila dogovor z dvanajstimi lokalnimi pridelovalci, s še okoli dvajsetimi pa so v dogovarjanju. Biža naj bi postala nekakšen inkubator prodaje in promocije zlasti ekoloških izdelkov iz pomurske regije.

Družbena odgovornost

S poudarkom na ekološki pridelavi, socialni vključenosti in pravičnejšem trgovanju so v Biži prepričani, da imajo v rokah recept za uspešen zagon in idejo, ki bi jo lahko prevzela sorodna združenja. Zlasti v regiji, ki leta uradno beleži najvišjo stopnjo brezposelnosti. Kot socialno podjetje tipa B bo Biža osredotočena na usposabljanje in zaposlovanje oseb iz ranljivih družbenih skupin. »V trgovini bodo stregle osebe s posebnimi potrebami,« poudarja Bavčar, »medtem ko bo zadruga hkrati začela sodelovati z rehabilitacijskim centrom Soča in vključevati prostovoljce iz osnovnih šol s prilagojenim programom ter osebe iz programa javnih del. V začetku letošnje jeseni naj bi trgovina že delovala s polnim delovnim časom.«

Zagon

Socialno podjetje, ki preizkuša solidarnejši tržni model, je ob zagonu svoje dejavnosti odvisno od dodatne finančne podpore in prostovoljnih delovnih ur. V zadrugi Biža so finančno konstrukcijo sestavili s prispevki članov, podporo nekaterih ekoloških kmetij in s prispevki oziroma z donacijami občanov. S kandidiranjem na razpisih bodo skušali dejavnost povzdigniti v širšo iniciativo.

Samooskrba in povračilo

Eden izmed praktičnih ciljev v zadrugi je po prepričanju Bavčarja pot do samooskrbe. Z vse večjim izborom lokalno pridelanih izdelkov in demonstracijo tovrstnih praks bi trgovina ponujala izdelke, ki jih običajno le uvažamo. Širitev dejavnosti naj bi na drugi strani vodila do projektov, kot sta ekološka pekarna ter oblikovanje širše mreže poslovalnic na podlagi socialne franšize.

»Biža nastaja iz potreb družbe, delovala bo za potrebe družbe,« je moto pomurskih zadružnikov, ki so si trgovino zamislili kot del povezovanja v lokalnem okolju, kot mesto, ki skupnosti vrača tudi z dodatnimi aktivnostmi – od umetniških razstav, matinej, rokodelskih delavnic in predavanj do dobrodelnih prireditev, kakršna je bila že izvedena licitacija v podporo zdravljenju bolne občanke.


Sorodni članki

Kakovost na prvem mestu: pomembnost nadzora v ekološkem kmetovanju

V prvem delu intervjuja z Nives Adamič Kričaj, univ. dipl. ing. kmetijstva in koordinatorko certifikacijske enote za ekološko kmetijstvo – pridelavo/predelavo na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, razkrivamo vlogo izvajalcev v ekološkem nadzoru, postopek kontrol in…

Več...

Mladi kot ambasadorji ekološke prehrane

Intervju s Špelo Kocjančič, perspektivno mlado podjetnico, ki se s proizvodnjo izdelkov iz kosti ekološkega goveda zavzema za boljši izkoristek surovin v mesni industriji in s svojimi izdelki aktivno vstopa v svet krožnega gospodarstva.Mlada ambiciozna podjetnica Špela Kocjančič je lastnica…

Več...

Odkrijte novo veselje do kuhanja! Z ekološko hrano

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v kuhinji in zavzetostjo za kuhanje na ekološki način z nami v intervjuju deli dragocene nasvete o pripravi ekološke hrane. Razkriva, kako lahko vsak domači kuhar svoj jedilnik obogati z raznoliko,…

Več...

Strokovnjaki svetujejo: večkrat posezite po lokalno pridelani ekološki hrani

Magistrica varne prehrane in projektna sodelavka na ZSPM – Zvezi slovenske podeželske mladine Dominika Klavž z nami v intervjuju deli svoj strokovni vpogled o vlogi ekološke prehrane pri oblikovanju boljših prehranjevalnih navad ljudi v prihodnosti. Vabljeni k branju in razmisleku,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem