Kakovost na prvem mestu: pomembnost nadzora v ekološkem kmetovanju

Kakšne kriterije mora dosegati kmetija, da se ji lahko podeli ekološki certifikat? Koliko časa potrebuje kmetija, da pridobi certifikat ekološke kmetije, in kako se na kmetiji ali pri predelavi dodatno kontrolirajo izdelki, da gotovo ne vsebujejo kakšnih aditivov, barvil, pesticidov ipd.?

Da lahko kmetija prejme ekološki certifikat, mora izpolnjevati osnovne zahteve ekološke zakonodaje. V uredbi o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list RS, št. 105/22) so jasno definirana neskladja in ukrepi v primeru neskladij, opisano pa je tudi, v katerih primerih se izvajalcu ali skupini izvajalcev zavrne izdaja certifikata oziroma razveljavi certifikat za posamezen kmetijski pridelek in živilo. Če ponazorim na nekaterih primerih, je večje neskladje tisto, ko se zavrne izdaja certifikata za posamezen pridelek oziroma živilo, npr. če se uporablja seme ali semenski material, ki je obdelan z nedovoljenimi sredstvi, če se izvaja hidroponska pridelava, če se uporabljajo oziroma so prisotni neskladni proizvodi in snovi; če izvajalec ne izvaja kolobarja oziroma ima na isti površini enako kulturo več kakor dve leti; če je v suhi snovi presežen dovoljeni delež konvencionalne krme v obroku oziroma glede na celotno letno količino krme; če na kmetijskem gospodarstvu poteka vezana reja živali, ki ni v skladu z Uredbo 2018/848/EU; če natovarjanje in raztovarjanje živali potekata z uporabo kakršnega koli električnega spodbujevalnika za priganjanje živali; če zdravljenje živali ne poteka skladno, če izvajalec ali skupina izvajalcev hkrati neekološko in ekološko prideluje enake sorte kmetijskih rastlin oziroma vrste živali; če postopki priprave ekološke hrane ne potekajo časovno ali prostorsko ločeno od postopkov priprave neekološke hrane. Neskladje, ko se izvajalcu, obratu ali skupini zavrne izdaja certifikata oziroma se mu razveljavi certifikat za vse kmetijske pridelke in živila, se imenuje kritično neskladje in se dodeli v naslednjih primerih: če se organizaciji za kontrolo in certificiranje ne omogoči dostop do objektov, če se odkloni nadzor organizacije za kontrolo in certificiranje; če izvajalci ne vodijo nobene predpisane evidence, če se označujejo oziroma oglašujejo kmetijski pridelki in živila z izrazi eko ali bio, pa ti niso proizvedeni v skladu z ekološko zakonodajo; če je bila ugotovljena namerna kršitev, ki se nanaša na uporabo ali prisotnost nedovoljenih proizvodov in snovi ter če se uporablja ionizirajoče sevanje. Skratka, pravila, v katerih primerih lahko izvajalcu izdamo certifikat, so jasna.

Definirano je tudi preusmeritveno obdobje. Praviloma se obdobje preusmeritve začne z datumom prve prijave v kontrolo. V prvem letu preusmeritve so pridelki še konvencionalni, zato še ni dovoljen sklic na preusmeritev v ekološko kmetijstvo. Rastlinski pridelki morajo biti najmanj 12 mesecev pred spravilom v ekološki pridelavi, da jih lahko označimo s statusom iz preusmeritve. Ekološki status kmetija oziroma pridelki običajno pridobijo, ko je kmetija v nadzoru več kot 24 mesecev oziroma je minilo več kot 24 mesecev od zadnje uporabe nedovoljenih sredstev. Trajne kulture (vinogradi, sadovnjaki …) so ekološki, če so bili 3 leta pred spravilom obdelovani ekološko. Obstaja pa izjema glede preusmeritve, in sicer v primeru površin, kjer je že prej dokazljivo potekala pridelava v skladu s pravili ekološkega kmetijstva, lahko pristojni organ (MKGP) retroaktivno skrajša obdobje preusmeritve. V primeru industrijske onesnaženosti (npr. Mežiška dolina) površin pa lahko MKGP preusmeritev tudi podaljša. Prisotnost nedovoljenih snovi najlažje nadziramo na podlagi vzorčenja. Na podlagi ocene tveganja je treba obvezno pri vsaj 5 % izvajalcev na leto odvzeti vzorec na prisotnost nedovoljenih snovi. Za odvzem vzorca pa se kontrolor odloči vedno in v vsakem primeru, ko obstaja sum na prisotnost oziroma uporabo nedovoljenih snovi. Ekološke proizvode oziroma živila v prometu in na KMG poleg kontrolnih služb nadzira tudi UVHVVR. Večji ekološki izvajalci imajo v primeru dokupov tudi sami že vzpostavljene lastne programe vzorčenj, ki preprečujejo dajanje živil v promet v primeru morebitnih kontaminacij.