Zimska zelenjava

Na zimski sončev obrat, 21. decembra, se je tudi uradno začela zima. Ker sedaj že dobro poznamo prednosti prehranjevanja s sezonsko hrano iz našega okolja, poglejmo, kaj na naše krožnike prinaša ta letni čas.

Pozimi radi jemo bolj kalorično hrano od poletne, dotaknejo se nas še prazniki in novoletne zabave, večkrat se prenaglimo in hitro radi pozabimo na zimsko zelenjavo. Ne pozabimo, da v Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Zelenjava, ki jo je priporočljivo jesti pozimi, je zelje, radič, motovilec, korenček, cvetača, por, česen, čebula, zelena, brokoli in rukola. Druga živila, ki jih je dobro jesti v tem času, so tudi orehi, lešniki, mandlji, kakiji in jabolka.

Po sezonsko zelenjavo nam ni treba daleč. Lokalno pridelana in predelana hrana je veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč. Dolg transport namreč zahteva obdelavo. Nekatera živila so hitro pokvarljiva. Če transport traja več dni, je nujna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ni pa potrebna, če je končni kupec blizu in je živilo mogoče porabiti pred pojavom mikrobiološkega kvara.

Prezgodaj obrano sadje in zelenjava ob obiranju še nimata razvitih vseh parametrov kakovosti, predvsem je manj aromatičnih snovi. Posledica predčasnega obiranja je torej manj aromatično sadje, ki je pogosto tudi neprivlačne barve. Mandarine se recimo obirajo v stanju, ko so popolnoma zelene barve. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti sadja, ki je obrano v optimalnem času.

Poiščite torej raje hrano, pridelano in predelano v lokalnem okolju. Na voljo je na lokalnih tržnicah ali pri bližnjih kmetih pa tudi v trgovinah.

Vedno preverite deklaracijo s podatki, povezanimi z državo izvora in krajem porekla. Država izvora, ki je navedena na etiketi, pomeni le proizvajalca, ki je živilo proizvedel in ki je odgovoren za posredovanje vseh informacij o živilu potrošniku, ne glede na to, od kod izvirajo surovine, ki so sestavni del živila. Zato je pomembno, da smo pozorni predvsem na kraj porekla, ki pa je vezan na dejansko poreklo/izvor surovine/kmetijskega pridelka. Pri sadju in zelenjavi je recimo navedba kraja porekla (poleg države izvora) obvezen podatek.

Zelo tipična zimska hrana pri nas je zelje, ki je tudi izjemno obstojna in tudi ugodna ter posledično dostopna. Poznamo več vrst zelja, pri nas pa uporabljamo predvsem belo in precej manj rdeče zelje. Zelje je bogato z minerali in vitamini. Vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, vitamin C, vitamin B1, provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino, tiamin …

Na slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, pripravljamo pa ga tudi v juhah, sarmah, jotah, enolončnicah, solatah in podobnih jedeh. Več o kislem zelju si lahko preberete tudi na strani Inštituta za nutricionistiko in se celo sami lotite kisanja zelja.

In ne pozabite – prehranjevanje z lokalno pridelano hrano je pomembno tudi z vidika zniževanja škodljivih okoljskih vplivov. S tem se izognemo stroškom in okoljskim vplivom prevoza surovin od daleč, ki vključujejo ogljični odtis prevoza, vse vplive pakiranja, nastale odpadke zaradi prevoza, dodatno zaščito prehranskih izdelkov zaradi prevoza, ogljični odtis zaradi shranjevanja itd. Posredno zmanjšamo rabo pesticidov in gnojil, ki so nujno prisotni v masovni proizvodnji. Postopoma se prilagodimo sezonski ponudbi, ki je na voljo – nesezonska hrana ima veliko večji vpliv na okolje, ker jo uvažamo iz oddaljenih držav ali pa z veliko večjimi vplivi (ogrevanje) pridelujemo lokalno.


Sorodni članki

Kako najraje pripravite ozimnico?

Vroče in sušno poletje se je prevesilo v hladno jesen in dnevi so postali krajši od noči. Prišla je sezona obiranja sadja. Kljub nižjim temperaturam pa je še vedno na voljo nekaj vrtnin, kot so zelje, paprika, korenček, cvetača, por, bučke, čebula,…

Več...

Naš super grah

Verjetno bi težko našli vrt, na katerem ne gojijo te res nezahtevne stročnice. Enostavna je za vzgojo in obilno obrodi. Sezona rasti lahko traja vse do začetka zime. Po priljubljenosti med stročnicami se grah verjetno umešča na drugo mesto takoj za fižolom.…

Več...

Naš super paradižnik

Med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih verjetno sodijo paradižniki. V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem