Nenasitni zverinjak

Škodljivci na slovenskem vrtu: kaj je pod kontrolo in kaj je pred vrati

Pred časom so vrtni in poljski škodljivci veljali za tako pereče družbeno vprašanje, da so obiskovalcem filmskih predstav pred glavnim filmom vrteli udarne predfilmčke, ki so pozivali v boj proti, recimo, čedalje bolj povampirjenemu koloradskemu hrošču. A tisto so bili neki drugi, neprimerno bolj optimistični časi, ki jih je na bankovcu za 10 dinarjev poosebljal legendarni rudar Alija Sirotanović. V današnji družbi škodljivcev sicer ne obravnavamo več kot kolektivni problem, a to še ne pomeni, da niso več problem.

Glavni nepridipravi

Tako v resnem poljedelstvu kot pri ljubiteljskem vrtičkarstvu igrajo danes vlogo glavnega zlikovca tako imenovane strune, torej ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji se jih po oceni strokovnjakov pojavlja vsaj 150 vrst, kar je glede na to, da cela Srednja Evropa pozna vsega skupaj 176 vrst, res ogromno. Zanimivo je, da sami hroščki človeku in njegovemu pridelku niso škodljivi, so pa zato toliko bolj zoprne ličinke, ki se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst, sila rade pa se tudi zavrtajo v gomolje ali stebla in obgrizejo kalčke.

Po mnenju Iris Škerbot, specialistke za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, bi srebrno kolajno v tem našem škodljivem zverinjaku zelo težko podelili. Vendar ne zaradi manka kandidatov! Omembo si na tem mestu najbolj zaslužijo razne gosenice, ki napadajo kapusnice … Pa žitni strgač, ki rad prezimi pod rastlinskimi ostanki na robovih njiv, tako da žita praviloma že marca napadejo povsem odrasli primerki … Potem je tu še vedno nič kaj bistveno manj povampirjeni koloradski hrošč, ki ima sicer najraje krompir, vendar ni preveč fin, da ne bi zagrizel tudi v kak jajčevec ali paradižnik … Pa seveda tudi cel kup listnih uši, ki sesajo rastlinske sokove in s tem z rastline na rastlino zelo uspešno prenašajo viruse, za nameček pa še izločajo medeno roso, na katero se potem naselijo glivice sajavosti.

Prvo orožje v boju proti tem hordam mikropožeruhov so seveda insekticidi. Ki pa seveda skoraj nikoli niso brez stranskih učinkov. “Dobro,” ocenjuje gospa Škerbot,”biti moramo dovolj realistični, da vemo, da brez insekticidov v modernem kmetijstvu več ne gre. A uporabniki se morajo zavedati, da velja po teh preparatih poseči predvsem takrat, ko so vse druge rešitve odpovedale. Gotovo obstajajo problemi, ki jih brez insekticidov ni možno rešiti. Obstajajo pa tudi situacije, kjer dobimo z drugimi metodami enako dobre, če ne celo boljše rezultate.”

Najpomembnejša je pri vsem skupaj gotovo dobra stara preventiva. Vsaj na ravni domačega vrta lahko po mnenju stroke ogromno naredimo z rednim skrbnim spremljanjem rastlin. Ko se problem pojavi, ga včasih, če ga zaznamo dovolj zgodaj, lahko odstranimo kar mehansko. Še en ključni ukrep na ravni domačega vrta je gotovo kolobarjenje. Če dovolj skrbno rotiramo različne kulture na različnih delih njive, bomo imeli s škodljivci občutno manj težav kot sicer. Še kako blagodejne učinke nam lahko prinesejo vlaganja v protiinsektne mreže ali vlakninaste prekrivke, posamezne vrste škodljivcev pa lahko odganjamo tudi s tradicionalnimi domačimi preparati. Listne uši so, recimo, še kako občutljive na za štiriindvajset ur v vodo namočene koprive, ki jih lahko podjetni kmetovalec za nameček porabi kot gnojilo. Na sistemski ravni pa strokovnjaki čedalje več pozornosti vlagajo v taktiko ohranjanja in spodbujanja naravnih sovražnikov, ki s posameznimi škodljivci opravijo bistveno bolj elegantno kot vsak kemični preparat.

Kaj prihaja?

Iz zapisanega bi bilo sicer možno sklepati, da so škodljivci v Sloveniji stabilna in dobro nadzirana kategorija. A žal ni povsem tako. Največ skrbi strokovnjakom povzroča porast vdorov tem prostorom do sedaj neznanih organizmov iz tujine. Glavni razlog za to je seveda globalizacija s svojim čedalje bolj intenzivnim pretokom ljudi in dobrin. Vdori tujih škodljivcev niso sicer prav nobena novost; v prejšnjem stoletju se je pri nas zaredil cel kup malih nepridipravov, kot so trtna uš, ameriški kapar, breskov zavijač, ameriški škržatek in, ne nazadnje, koloradski hrošč. A nedavne analize prisotnosti tujerodnih žuželk in pršic v Sloveniji so pokazale, da se je njihovo število pri nas v zadnjih treh desetletjih vsako desetletje podvojilo ali celo potrojilo. Najbolj kritičen je v tem kontekstu uvoz sadilnega materiala, predvsem okrasnih rastlin.

Velik del teh drobnih svetovnih popotnikov je sicer neškodljiv. Med njimi pa se žal najde tudi kar nekaj zelo nadležnih malih zgag. Leta 2005 so pri nas prvič našli kostanjevo šiškarico, ki se je vmes razširila že po vsej Sloveniji in resno ogroža pravi kostanj. Istega leta je bila na območju Kopra prvič odkrita zlata trsna rumenica, nevarna bolezen vinske trte, ki je močno zagrenila življenje vinogradnikom. Leta 2002 so na črnih murvah v Novi Gorici odkrili murvovega resarja, 2005 na Štajerskem slečevega škržatka, ki prenaša brstno sušico sleča. Če bi šli vse tovrstne organizme naštevat poimensko, dolgo ne bi nehali. Še bolj skrb vzbujajoči pa so organizmi, ki jih sicer pri nas še nismo zaznali, a so že na bojnem pohodu po Evropi. Strokovnjaki v tem kontekstu z zaskrbljenostjo izpostavljajo azijskega in kitajskega kozlička, ki napadata listavce, in so ju že odkrili tako v Avstriji kot v Italiji, ter borovo ogorčico, ki so jo odkrili na Portugalskem in že prodira v Španijo. “Na pohodu je marsikaj!” pravi Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. “EU in s tem tudi Slovenija imata organiziran dober sistem fitosanitarnih služb, ki so pri nadzoru vnosa tujerodnih škodljivih organizmov sicer dokaj uspešne. Žal pa danes preprosto ni mogoče nadzorovati prav vsega rastlinskega blaga v prometu. V vsakem primeru so vdori teh organizmov samo še en v dolgi vrsti dokazov, kako škodljiva sta lahko za naravo globalizacija in prosta trgovina.”


Sorodni članki

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati? Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in…

Več...

Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev 'parcele'

Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači “mini vrtiček” še marsikatero drugo prednost. Ker je družbeni klic…

Več...

En dva tri, vrt!

Domači vrt ni le prostor za prostočasni konjiček, s sistematičnim pristopom lahko postane glavni vir zelenjave in sadja za celotno gospodinjstvo. Četudi je vrtnarjenje za marsikoga samoumevna »znanost«, je za začetnike lahko tako trd oreh, da si zelenjavo, ki bi…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem