Zaveza odgovornosti za bolj informirano izbiro hrane in pijače

Neuravnotežena prehrana je pomemben krivec za razvoj debelosti in drugih, kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Pogosto uživanje sladkih pijač je mogoče opaziti predvsem med mladimi potrošniki, precej dovzetni so namreč tudi za oglasna sporočila.

Proizvajalci sladkih pijač so prvi sektor, v katerem so že leta 2015 sprejeli in podpisali listino petih zavez, s katero so se zavezali k samoregulativi. Projekt vodi GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, izvajanje pa spremlja poseben odbor predstavnikov različnih ministrstev pod vodstvom mag. Tanje Strniša, državne sekretarke na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Koliko brezalkoholnih pijač spijemo v Sloveniji?

Trend naraščanja čezmerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih se je v Sloveniji začel leta 2010 zaustavljati. V zadnjem petletnem obdobju je poraba brezalkoholnih pijač padla za 25 %, v povprečju 6 % na leto, kar je dober trend. Če bi se primerjali z drugimi prebivalci Evrope, smo lahko slovenski potrošniki precej samozavestni, saj vsak od nas spije približno 40 % manj tovrstnih pijač kot povprečni Evropejec.

Zaveza odgovornosti v praksi že dobro leto

Projekt Zaveza odgovornosti nam je podrobneje predstavila dr. Petra Medved Djurašinović iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zavezo odgovornosti so 16. septembra 2015 podpisali najvišji predstavniki enajstih podjetij (Coca-Cola HBC Slovenija, d. o. o., Costella, d. o. o., Dana, d. o. o., Droga Kolinska, d. d., Fructal, d. o. o., Nektar Natura, d. o. o., Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. o. o., Vipi, d. o. o., Vital Mestinje, d. o. o.), ki imajo v Sloveniji skupno kar 80 % količinski tržni delež. To je kazalnik, ki nazorno priča o pomenu in vplivu samoregulative.

Zaveze zajemajo prednostne cilje na naslednjih področjih:

  • oglaševanje in trženje sladkih pijač otrokom, mlajšim od 12 let,
  • odgovorno obnašanje v šolah,
  • jasno informiranje o energijski vrednosti pijač lastnih blagovnih znamk,
  • zagotavljanje različne ponudbe izdelkov s preoblikovano sestavo oziroma ponudbe novih izdelkov z manj sladkorja ali brez njega,
  • spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

Vse našteto v praksi pomeni, da se od leta 2016 med otroškimi in mladinskimi vsebinami na televiziji ne pojavljajo več oglasi za brezalkoholne pijače, ravno tako ne v tiskanih medijih, ki so namenjeni tej populacijski skupini. Proizvajalci brezalkoholnih pijač pa intenzivno razvijajo nove nizkoenergijske pijače in v okviru danih možnosti zmanjšujejo vsebnost sladkorja v obstoječih izdelkih.

Manj oglaševanja sladkih živil za bolj motivirano generacijo

Učinki projekta Zaveza odgovornosti seveda ne morejo biti takojšnji, rezultate bo možno videti v nekaj letih. Dr. Medved Djurašinović pojasnjuje, kakšni so pričakovani rezultati: “Vsekakor si prizadevamo za iskanje dolgoročnih rešitev. Ne želimo sprejemati ‘instant ukrepov’, ki ne pripomorejo k reševanju javnozdravstvenih težav in ne morejo prispevati k izboljšanju stanja na tem področju. Z nacionalnim programom prehranske politike želi država v obdobju 2015–2025 zmanjšati delež čezmerno hranjenih in debelih otrok ter mladostnikov za 10 %. Med cilji je tudi 15 % zmanjšanje deleža prebivalcev, ki pogosto uživajo sladkarije in slaščice, pa tudi deleža prebivalcev, ki pogosto uživajo sladke pijače. Menimo, da projekt Zaveza odgovornosti lahko k tem ciljem v praksi veliko prispeva, zato ga želimo razširiti tudi na druge sektorje oziroma na celotno živilskopredelovalno industrijo.”

Sektor brezalkoholnih pijač prispeva k doseganju teh ciljev z omejevanjem oglaševanja brezalkoholnih pijač otrokom, mlajšim od 12 let (na televiziji, v tiskanih medijih, na spletnih medijih in v kinematografih), in z umikom oglaševalskih sporočil v srednjih šolah. Spodbuja tudi dodatno prostovoljno označevanje energijske vrednosti na prednji strani embalaže in s ponudbo različnih pijač z znižano energijsko vrednostjo ali brez nje ter pijač z manj dodanega sladkorja ali brez njega.

V skladu z zadanimi cilji bo do leta 2020 najmanj 60 % izdelkov že imelo dodatno jasno informacijo o energijski vrednosti na prednji strani embalaže. Informacijo o znižani vsebnosti sladkorja v izdelkih bodo potrošniki lahko zaznali na označbah izdelkov tudi v obliki prehranskih trditev, pomemben način doseganja zadanih ciljev pa je še podpora športnih in rekreacijskih dogodkov. V okviru teh bo do leta 2020 najmanj devet od desetih proizvajalcev že spodbujalo zdrav življenjski slog širše družbe.

Tudi mlečni proizvodi kmalu z manj sladkorja

Zaveza odgovornosti pomeni, da živilskopredelovalna industrija transparentno in aktivno sodeluje z vladnimi organi in drugimi deležniki na ključnih področjih prehranske politike. Medtem ko sektor brezalkoholnih pijač svoje zaveze odgovornosti že udejanja, pa bo treba motivirati in v projekt vključiti tudi druge sektorje, ki proizvajajo živila z dodanim sladkorjem. “Želimo, da bi ta projekt zaživel čim širše. Ta trenutek že oblikujemo zaveze mlečnopredelovalnega sektorja. Osnovna zaveza tega sektorja bo vsekakor postopno zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja v nekaterih kategorijah mlečnih izdelkov. Tudi sektor pekarstva je v preteklih letih naredil prve ključne korake – predvsem pri zmanjševanju soli in nasičenih maščob. Že pred leti so namreč nekateri predelovalci razvili in na trgu ponudili izdelke z manj soli, transmaščobe pa so se z zamenjavo surovin že v veliki meri umaknile iz proizvodnje,” spodbudno navaja dr. Medved Djurašinović.

Zlati načeli zdrave prehrane ostajata raznolikost in zmernost

Bistveno je, da se vsak posameznik zaveda, kako zelo pomemben del našega življenja je prehranjevanje. Z raznoliko hrano in zmernostjo hitro zadostimo načelom zdrave, uravnotežene prehrane. Ne smemo pa pozabiti, da sta zelo pomembna dela prehranjevanja tudi čas, ki si ga vzamemo za uživanje obroka, ter okolje, v katerem ga uživamo. Ustrezna telesna dejavnost in pravilna prehrana seveda hodita z roko v roki. Če smo športno dovolj aktivni, si lahko občasno in brez slabe vesti privoščimo tudi kakšen priboljšek. Živimo v času obilja, različnih živil, hrane in tudi bolezni, ki izvirajo iz napačne prehrane. Zato še vedno (in čedalje bolj) velja, da je zmernost najboljši zdravnik.


Sorodni članki

Če vaš otrok zajtrkuje, bo iz šole prinesel več znanja

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 navaja, da sta obilica nezdrave ponudbe živil in nedejaven način življenja največja krivca za naraščanje debelosti med otroki, mladostniki in odraslimi. Dejstvo je, da se stanje na tem…

Več...

Kaj jedo naši otroci?

Odrasli se dobro zavedamo, da sta rast in razvoj otrok močno odvisna od uravnotežene in zdrave hrane. Otroci pa, nasprotno, zelo radi posegajo po nezdravi hrani in niso ravno veliki ljubitelji sadja in zelenjave. Veliko otrok se spopada z boleznimi…

Več...

Kunčji "ajmoht" in ajdov "sushi" v Grand Hotelu Union

Po dvanajstih napetih regijskih tekmovanjih se je v ljubljanskem Grand Hotelu Union prejšnjo sredo zaključil veliki finale petega cikla tekmovanja Kuhnapato. Hiter sprehod skozi imena tekmujočih nam pove, kako pestra druščina se je tam zbrala: Kul Dobjani iz OŠ Dobje,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem