Malha kulinarične dediščine za mlade kuharje še ni prazna

Malha kulinarične dediščine za mlade kuharje še ni prazna 13.4.2016

Tudi prva polovica letošnjega leta ne bo minila brez cikla otroških kulinaričnih mnogobojev s krovnim imenom Kuhnapato. O tem plemenitem kuharskem maratonu in njegovem poslanstvu obujanja slovenske kulinarične dediščine smo pisali že lani. Najboljši kazalnik, kako močne korenine je prireditev pognala v naših logih, pa je podatek o rastočem številu nastopajočih tekmovalnih ekip.

Letos se jih je na dvanajstih regijskih tekmovanjih pred strogimi ocenjevalnimi ekipami zvrstilo nič manj kot devetindevetdeset. Skozi strogo komisijsko rešeto se jih je v veliki finale na pogon nadstandardnega znanja in predanosti na koncu pretisnilo osemindvajset. Organizatorji obljubljajo ‘veličastno sklepno epizodo’, kjer bodo lahko tako tekmovalci kot gledalci podoživeli cvetober jedi naših prednikov in si na ta način razširili zavest o avtohtoni slovenski kuhinji in tradiciji iz preteklih stoletij.

“Po petih letih delovanja projekta in brskanja po malhi kulinarične dediščine ugotavljamo, da le-ta še vedno ni prazna,” pravi Anka Peljhan, ki že od začetka bedi nad potekom projekta, “in da imamo na zalogi še mnogo zanimivosti, ki bi jih bilo vredno postaviti v ospredje ter ponuditi domačim in tujim turistom.”

V sklopu petega cikla zgoraj napovedane kulinarične pravljice so se slovenski osnovnošolci letos soočili s prav posebnim izzivom. Tokrat so namreč morali najprej pripraviti jed iz zakladnice slovenske kulinarične dediščine, potem pa so jo morali še posodobiti, torej na moderen način uporabiti identične lokalne sestavine ter tako tradicionalne slovenske jedi poplemenititi za čase, ki prihajajo.

Za pokušino in za vzbuditev teka vam v nadaljevanju prilagamo recepta za dve izmed na regijskih tekmovanjih najbolj uspešnih kuharskih mojstrovin mladih nosilcev slovenske prihodnosti:

  • tolminsko specialiteto, skut’nco iz loncev skupine Sirk z OŠ Simona Gregorčiča, Kobarid, ter
  • vipavsko posebnost, hrobatico, ki jo je pripravila skupina Prjat’lce z OŠ Dornberk

Zaključna prireditev bo potekala v sredo, 20. aprila, v Hotelu Union v Ljubljani. Začetek je napovedan ob deveti uri zjutraj. Kuhalo se bo v dveh etapah, zelo dobrodošli pa so prav vsi obiskovalci, pa če bodo prišli z navijanjem podpirat svojo domačo ekipo ali pak samo potešiti svojo radovednost.

SKUT’NCA

2 dl vode

6 žlic koruzne moke

Ščepec soli

4 žlice slane skute s planin

začimbe po svojem okusu

1 rezina kruha

košček masla

1 krompir

1. V posodo damo vodo in počakamo, da zavre.

2. Ko zavre, vodo posolimo in postopoma dodajamo koruzno moko, da se zgosti.

3. Zraven moramo nujno mešati, da ne nastanejo grudice, po dvajsetih minutah kuhanja nato dodamo še skuto in dobro premešamo.

4. Začinimo.

5. Nato v ponev damo maslo in na njem popečemo kocke starega kruha, ki ostane, da se hrane ne meče proč ali pa dodamo mrzel krompir, ki je ostal od prejšnjega dneva ali od prejšnjih obrokov.

6. Kruh in / ali krompir dodamo juhi, ko je ta na krožniku.

Skutnca danes

ali

SKUTNA KLOBASA Z BELIM MOČENJEM

Klobasa:

40 dag sladke skute

6 dag masla

sol

18 dag pšeničnega zdroba

4 jajca

1. Penasto umešamo maslo, dodamo stepena jajca, sol in pšenični zdrob.

2. Pustimo stati eno uro, da se zdrob vpije.

3. V mokro, ožeto krpo, potreseno s krušnimi drobtinami, položimo pripravljeno maso in jo oblikujemo v klobaso.

4. Zavijemo jo skupaj s krpo in konce krpe zvežemo z vrvico ali pa jo zavijemo v aluminijevo folijo.

5. Položimo jo slano vrelo vodo ter kuhamo 45 minut.

Močenje:

košček masla

8 rezin salame

4 žlice slane skute

pol žlice navadne moke

0,8 dl mleka

poper in sol

1. V ponvi stopimo maslo in na njem popečemo rezine salame.

2. Ko se lepo popečejo, dodamo skuto.

3. Dobro premešamo in dodamo malo moke.

4. Na koncu zalijemo še z mlekom, da je podobno omaki. Lahko dodamo še malo popra,

soli.

Skutn’ca in njena sodobna reinkarnacija, skutna klobasa z belim močenjem Foto: Igor Zaplatil za Delo
Skutn’ca in njena sodobna reinkarnacija, skutna klobasa z belim močenjem, Foto: Igor Zaplatil za Delo

HROBATICA

10 dag suhega belega kruha

8 – 10 žlic mlačnega mleka

2 žlici ocvirkov v masti

narezani listki koromača

2 žlici kuhanega fižola

1. Kruh nalomimo na koščke in ga namočimo z mlekom, da se vpije.

2. V ponvi segrejemo ocvirke in jih opečene vmešamo v kruh.

3. Koromač narežemo na zelo tanke rezine in ga 10 minut kuhamo v slanem kropu.

4. Kuhanega primešamo k masi.

5. Dodamo še kuhan fižol, ki ga predhodno z vilicami stisnemo, da se bolje vmeša v maso.

6. Postrežemo z regratovo solato in svinjskim jezikom, ki smo ga kuhali vsaj 2 uri v slani vodi.

Hrobatica danes:

HROBATICA PO ZGORNJEM RECEPTU BREZ OCVIRKOV

10 dag radiča

košček masla

0,5 dl rdečega vina

popečene rezine pršuta

svinjski jezik v hrenu

1. Pripravimo hrobatico po zgornjem receptu.

2. V ponvi na maslu opečemo pršut in ga vzamemo iz posode.

3. V isti posodi dušimo radič in ga zalijemo z vinom.

4. To maso zmeljemo in ponudimo ob hrobatici.

5. Dodamo lahko tudi svinjski jezik s hrenom.

Hrobatica nekoč in danes Foto: Igor Zaplatil za Delo
Hrobatica nekoč in danes, Foto: Igor Zaplatil za Delo

Sorodni recepti

Zeljna gibanica – recept

  • Čas priprave: 2 uri
    • #
    • #
    • #
  • Ta jed je plod medgeneracijske komunikacije ali zapuščine prednikov regije ob meji z Madžarsko, kjer sestavine predstavljajo okusno lokalno zgodbo. Oblika spominja na enega izmed stebrov gastronomske strategije Prekmurja, s certifikatom zaščiteno Prekmursko gibanico, izbor sestavin pa je značilen za…

  • Več...

Trščakove sklječke s kremo iz šjelne – recept

  • Čas priprave: 30 min
    • #
    • #
    • #
  • Šjelna (zelena) je zelenjava, ki se je na kmetijah obdržala preko cele zime. Pred močno zmrzaljo so možje gomolje zelene izkopali z vrtov in jih prestavili v hrame (shrambe) na tla ter jih zasuli z zemljo. Na ta način so…

  • Več...

Štrudelj po naše – recept

  • Čas priprave: 30 min
    • #
    • #
    • #
  • Štrudelj ali zavitek slovi kot eden najbolj priljubljenih predstavnikov Gorenjske, tudi preko meje s sosednjo Avstrijo, po kateri smo prevzeli mnoge, danes značilne jedi. V zadnjem času ga srečamo predvsem v kvalitetnih slovenskih gostilnah, v najrazličnejših sodobno oblikovanih različicah. Sestavine:…

  • Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem