Slovenska svinjina je zaupanja vredna

Svinjina je široko uporabna mesnina v ugodnem cenovnem razredu, zato jo velja kupovati preudarno.

Kot potrošniki se moramo do lastnega zdravja obnašati odgovorno in se zavedati posledic uživanja nezdrave hrane.

Odpornost proti antibiotikom je prenosljiva

Ena izmed globalnih težav v proizvodnji rejnih živali je možnost neracionalne rabe antibiotikov, kar se lahko izraža v povečani stopnji protimikrobne odpornosti. Uporaba antibiotikov za zdravljenje bolezenskih stanj je seveda nujna bodisi s stališča dobrobiti živali kot tudi s stališča ekonomske živinorejske proizvodnje. Dejstvo je, da le od zdravih živali lahko pričakujemo ustrezen prirastek oziroma optimalno rejo.

Glede na to, da se za zdravljenje ljudi in živali uporabljajo antibiotiki iz istih skupin, je upravičeno pričakovati, da se protimikrobna odpornost prenaša iz živali na ljudi in obratno. Dr. Fukuda, pomočnik generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije, navaja oceno, da naj bi do leta 2050 zaradi odpornosti proti antibiotikom umrlo več ljudi, kot jih danes umre zaradi raka. Zaradi posledic okužb z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, pa naj bi že zdaj vsako leto umrlo več kot 700.000 ljudi (vir).

Zaupajte slovenski svinjini

Slovenija je v prizadevanjih za čim manjšo porabo antibiotikov pri živalih sprejela nacionalne smernice o preudarni rabi antibiotikov. Glede na zbrane podatke o prometu antibiotikov za živali za proizvodnjo hrane v Sloveniji, objavljene v poročilu ESVAC za leto 2014, izhaja, da je Slovenija med uspešnejšimi evropskimi državami, saj imajo od slovenske nižjo porabo antibiotikov le še Norveška, Islandija, Švedska in Finska. Prav je, da se kot kupci obnašamo odgovorno in pri nakupu preverimo tudi podatek o poreklu svinjine.

Največji slovenski proizvajalci svinjine se iz leta v leto trudijo za prirejo kakovostnega svinjskega mesa. Med njimi največjo verigo sestavlja skupina Farme Ihan, v katero je vključenih več kot sedemdeset kooperantov. Ti v odločilni meri prispevajo k temu, da slovenski potrošniki še vedno lahko jemo kakovostno svinjsko meso živali, skotenih in vzrejenih v Sloveniji, ponašajo pa se še z enim zelo pomembnim dosežkom. V skupini namreč trdijo, da predvsem zaradi integrirane prireje in skrbno naravnane veterinarske oskrbe, porabijo bistveno manj antibiotikov od slovenskega povprečja.

Zakol prašičev v kom/ primerjava po letih – velike klavnice (podatki Bureau Veritas)

Slovenska svinjina ni vključena v dolge transportne poti, kar potrošnikom zagotavlja svežino in kakovost, zmanjšuje pa se tudi tveganje izpostavljenosti mesa biološkim, kemičnim in fizikalnim dejavnikom. Ne nazadnje pa z izbiro lokalnih ponudnikov povečujemo tudi samooskrbo, trajnostno rabo površin in ohranjamo delovna mesta v slovenski agroživilski industriji.