Transmaščobne kisline, eden hujših sovražnikov našega srčno-žilnega sistema

Tudi v naših medijih čedalje večkrat slišimo omembo tako imenovanih transmaščobnih kislin. Ker gre za zdravju potencialno precej škodljive sestavine, ki jih je moč najti v marsikaterem živilu v splošni rabi, je prav, da se o njihovi naravi in tveganjih čim bolje poučimo.

Za kaj torej gre? Transmaščobne kisline (TMK) so del živilskega trga že več kot štirideset let. Industrijsko proizvedene transmaščobe nastanejo med procesom hidrogenacije rastlinskih olj, ki so tako za proizvajalce kot za potrošnike privlačna predvsem, ker so obstojna pri visokih temperaturah in imajo podaljšan rok uporabe. Te vrste maščob so tudi poceni v primerjavi z drugimi maščobami, ki jih proizvajalci uporabljajo v proizvodnji predelanih živil.

TMK se uporabljajo pri pripravi cele vrste predpakiranih živil in so nasploh omembe vreden gradnik pri mnogih živilih v kategoriji hitre hrane. Najvišje koncentracije najdemo v keksih in nekaterih drugih pekarskih izdelkih, vafljih, napolitankah, sladkarijah, picah, krompirjevih čipsih ter mnogih margarinah.

Vpliv TMK na zdravje

A zakaj so te maščobe tako problematične? Predvsem zato, ker so znanstveniki ugotovili, da škodujejo človeškemu srčno-žilnemu sistemu, in sicer tako, da zvišujejo “slab” (LDH) holesterol in obenem znižujejo “dobrega” (HDL). S tem pomembno višajo tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so vodilni vzrok smrtnosti na stari celini. Poleg tega so v analizah in testiranjih pomnjenja ter delovanja možganov pri starostnikih odkrili, da so imeli tisti z višjim deležem TMK v telesu težave s pomnjenjem in normalnim delovanjem možganov, kar lahko pripelje celo do Alzheimerjeve bolezni. Bistveno boljše rezultate delovanja možganov pa so imeli tisti, pri katerih so zabeležili višje koncentracije zaščitnih faktorjev, kot so vitamini B, C, D, E in maščobne kisline omega-3.

V resnici ima lahko že majhen dnevni vnos TMK slab vpliv na naše zdravje. Dobra novica pa je, da so znanstveniki ugotovili, da zdravju škodujejo le industrijsko proizvedene TMK, medtem ko naj bi bile naravno prisotne TMK v živilih živalskega izvora varne.

Kaj storiti?

Glede konkretnega nasveta, koliko industrijskih TMK je še primernih za uživanje, se žal znajdemo v določeni zagati. Svetovni zdravstveni organizaciji namreč še ni uspelo določiti varnega vnosa. Prav gotovo pa ne bomo v preveliki zablodi, če si bomo kot osnovno vodilo zastavili cilj ‘čim manj’. Strokovnjaki pravijo, da je treba prav posebej paziti pri prehrani mladostnikov in tistih, ki so se znašli na socialnem robu. Kot rečeno, najbolj vzdržni moramo biti pri uživanju industrijske ocvrte hrane, kot so krofi, čips, ocvrto meso, krompirček in podobno. Pozorni pa bodimo tudi na hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so pogosto sestavina nekaterih predelanih živil, na primer raznih peciv, namazov in slaščic. Še posebno pojasnilo glede margarin: mnoge znamke na trgu še vedno vsebujejo izrazito neugodno razmerje TMK. Je pa res, da novejša tehnologija že omogoča izdelavo margarin in maščobnih namazov, ki TMK nadomeščajo s precej bolj ugodnimi maščobami.

»Transmaščobna« zakonodaja

Čeprav je slišati vse več apelov na to temo, enotna zakonodaja glede tu razčlenjene problematike na ravni EU še ni predpisana. Leta 2004 je Danska kot prva na svetu omejila vsebnost TMK na dva grama TMK v stotih gramih skupnih maščob živila (razen za mlečne in mesne izdelke, ki vsebujejo majhne količine naravno prisotnih TMK). Podobne predpise sta med članicami EU zatem sprejeli še Avstrija in Madžarska. Limite glede dovoljene vsebnosti TMK v živilih imajo v okviru Evrope še Islandija, Švica in Norveška, letos pa so jih na zelo podoben način kot Danska omejile tudi ZDA, kjer so po novem uvedli tudi obvezno označevanje TMK na embalaži živil.

Republika Slovenija podpira enoten način ureditve navedenega področja v EU, ki bi veljal tudi za Slovenijo, saj bi to bilo v korist potrošnikom, gospodarstvu in ne nazadnje tudi enotnejšemu nadzoru nad živili v državah članicah. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut za nutricionistiko sta se v sodelovanju s še nekaterimi ustanovami že lotila analize podatkov, na podlagi katerih bi lahko prišli do podrobnejšega razumevanja, katera živila najbolj odločilno prispevajo k vnosu TMK v naši domovini. Je pa res, da ne moreta noben predpis in noben nadzor nadomestiti aktivnega potrošnika. Strokovnjaki pravijo, da se pred nakupom posameznega živila splača preleteti hranilno tabelo na embalaži ter preveriti stopnjo vsebovanih nasičenih maščob. Če je ta visoka, potem je to praviloma precej dober indic, da živilo vsebuje neugodno visoko razmerje transmaščobnih kislin.