Vzgoja za zdravo življenje

Projekt www.solskilonec.si kot spletno orodje za kleno prihodnost slovenskih mladostnikov

Šolski lonec je učinkovito in očesu prijazno spletišče, ki sta ga družno postavila Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožefa Štefana. Namenjeno je vsem, predvsem pa tistim, ki so v slovenskih vrtcih in šolah odgovorni za načrtovanje obrokov za naše najmlajše. Kot plod dolgoletnega medsektorskega sodelovanja med zdravstvom in šolstvom je projekt uradno zadihal ob koncu lanskega leta, njegovo razsvetljensko poslanstvo pa temelji na strokovnih in zdravstveno potrjenih informacijah, strnjenih v priročniku Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Tovrstne skrbi ne more biti nikoli preveč. Ob izsledkih raziskave življenjskih navad slovenskih mladostnikov, ki so jo leta 2014 izvedli prav na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se lahko malce bolj občutljivemu bralcu naježi koža.

Delež čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov se je v zadnjih tridesetih letih podvojil. Še posebej izrazit je bil ta skrb vzbujajoč pojav pri fantih, saj se je delež prekomerno težkih dečkov povečal s 13,5 na 18,8 odstotka, delež debelih pa je z 2,8 skočil na 6,1 odstotka! Tudi pri odraslih ima večjo telesno maso od priporočene 42 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških. Statistika je že z ekonomskega vidika zastrašujoča. Podatki na ravni EU jasno kažejo, da predstavljajo stroški bolezni, povezanih z debelostjo, približno 7 odstotkov sredstev vseh izdatkov za zdravstveno oskrbo … S tem da v to številko sploh še niso bili všteti posredni stroški, kot je recimo izpad produktivnosti zaradi izostanka z dela ali celo prezgodnje smrti.

Tudi pri nas žal ni bistveno drugače. Ocenjeno je bilo, da stroški zdravstvene oskrbe zgolj sladkorne bolezni, za katero trpi več kot 7 odstotkov Slovencev, zahtevajo skoraj 5 odstotkov vseh letnih sredstev ZZZS. Brez učinkovitega in predvsem hitrega ukrepanja, pravijo strokovnjaki, se bo število sladkornih bolnikov vsako leto povečalo za približno 3 odstotke. Vse več pa bo tudi tistih, ki bodo trpeli za najrazličnejšimi srčno-žilnimi boleznimi.

Prav zato je preventiva vsaj tako pomembna kot kurativa … In največ učinka bo imela gotovo pri najmlajših. Tudi nekateri izsledki zgoraj omenjene raziskave že pričajo, da napori zadnjih let v smeri ozaveščanja niso bili zaman.

Prav zaradi projektov, kot je Šolski lonec, slovenski šolarji vse pogosteje redno zajtrkujejo. Med šolskimi dnevi zdaj vsak dan zajtrkuje že 45 odstotkov vseh mladostnikov (leta 2002 je bilo takih le 39 odstotkov). Drugi optimizmu prijazni podatek bi bil, da med mladostniki pada poraba sladkanih pijač. Odprava prodajnih avtomatov na šolah je torej vseeno obrodila določene sadove. Bo pa po mnenju strokovnjakov tudi na tem področju vseeno treba še marsikaj postoriti, še posebej na področju oglaševanja. Prav zato na Nacionalnem inštitutu že pripravljajo smernice za oblikovanje pravil za zaščito otrok pred oglaševanjem živil, katerih pogosto uživanje ni primerno. Med slednje gotovo sodijo tudi energetski napitki, ki jih pri nas različno pogosto pije kar 36 odstotkov mladostnikov, v skupini 15-letnikov pa že kar vsak drugi mladi Slovenec!

Načrtovalcu jedilnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nikakor ne manjka izzivov. Nutricionisti v vrtcih in šolah se lahko na www.solskilonec.si na hiter in pregleden način oskrbijo z zadnjimi smernicami za načrtovanje obrokov, na forumu pa lahko za povrh izmenjajo izkušnje s kolegi iz vse Slovenije. Poseben poudarek so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje namenili pozivu h grajenju trajnostnega odnosa med javnimi zavodi in lokalnimi ponudniki. Lokalno pridelana hrana, naj skupaj opomnimo še enkrat, je nasploh bolj sveža in dozorela, vsebuje višjo hranilno vrednost in manj aditivov, za nameček pa je potrošniški glas zanjo tudi glas za manj onesnaženo okolje in za podporo domačemu kmetijstvu. Najmanj, kar lahko naredimo za najdragocenejše in najbolj občutljive člane svojih družin, je, da jim privoščimo natančno tako hrano in nič manj kot to!

Poleg nutricionistov so druga glavna skupina, ki jo nagovarja spletišče, sami starši. Srhljivega podatka, da zgolj 27 odstotkov slovenskih mladostnikov vsak dan uživa zelenjavo, prav gotovo ne bo mogoče sanirati zgolj po šolah in vrtcih. Po napotkih Šolskega lonca se lahko tako tudi starši aktivno vključijo v proces dnevne gradnje jedilnika. Tu ne bodo našli le vseh osnovnih relevantnih podatkov o zadnjih dognanjih prehranske stroke, temveč tudi nekaj nasvetov, kako te pogosto visokoleteče smernice implementirati v praksi. Dodajmo še dostop do spletnih orodij, kot sta e-kuharska knjiga in e-načrtovanje obrokov ter podroben seznam pozitivnih projektov in programov, kamor bi se veljalo vključiti … In jasno je, da je www.solskilonec.si spletišče, ki ga lahko kot družba le glasno pozdravimo.


Sorodni članki

Zaveza odgovornosti za bolj informirano izbiro hrane in pijače

Neuravnotežena prehrana je pomemben krivec za razvoj debelosti in drugih, kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Pogosto uživanje sladkih pijač je mogoče opaziti predvsem med mladimi potrošniki, precej dovzetni so namreč tudi za oglasna sporočila. Proizvajalci sladkih…

Več...

Če vaš otrok zajtrkuje, bo iz šole prinesel več znanja

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 navaja, da sta obilica nezdrave ponudbe živil in nedejaven način življenja največja krivca za naraščanje debelosti med otroki, mladostniki in odraslimi. Dejstvo je, da se stanje na tem…

Več...

Kaj jedo naši otroci?

Odrasli se dobro zavedamo, da sta rast in razvoj otrok močno odvisna od uravnotežene in zdrave hrane. Otroci pa, nasprotno, zelo radi posegajo po nezdravi hrani in niso ravno veliki ljubitelji sadja in zelenjave. Veliko otrok se spopada z boleznimi…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem