Fonda: »Na-redili bomo najboljšo ribo na svetu!« | Meso, Ribe | Zgodbe o naši super hrani

Fonda: »Na-redili bomo najboljšo ribo na svetu!«

Pogovor z Ireno Fonda, direktorico ribogojnice Fonda

Na severu Jadrana leži edina slovenska kmetija, ki plava na vodi. Ribogojnica, ki poleg slavnega imena z ribami zalaga slavne goste, kot sta bila britanska kraljica Elizabeta in ruski predsednik Putin, že osmo leto uspešno prodira tudi na menije lokalnih in tujih gospodinjstev. Njihova blagovna znamka Fonda je hkrati priimek družine biologov, ki so se zavezali gojenju visokokakovostnih rib, točneje brancinov.

Majhno družinsko podjetje je nastalo iz strasti in manj iz dobro premišljene poslovne ideje, pravi Irena Fonda, direktorica ribogojnice Fonda. Njen oče, strastni potapljač in biolog, si je ribogojnico zamislil kot dolgoročni vložek za družino in lokalno okolje. Njihova misija je postala vzgoja rib, s katerimi bi zaprli verzel kakovostnejše izbire rib na domačem trgu. V podjetju Fonda prisegajo na lokalno kakovost in dobro informiranega potrošnika. To je tudi razlog, da ribogojnica Fonda vlaga veliko naporov v izobraževanje, turizem in transparentno komunikacijo z javnostmi. Brancin, opremljen z etiketo časa ulova in izvora, je dokaz te zaveze.

Slovenci so (bili) trd oreh

Prodor na slovensko tržišče se je v začetnih fazah odvijal prek ovinka v tujih restavracijah. »Opažamo, da je potrebno Slovencem isto informacijo večkrat ponoviti, za razliko od, denimo, Avstrijcev, ki so nas že zgodaj spoznali. Po osmih letih in več kot tristo reportažah pa so nas tudi Slovenci dobro sprejeli«, ugotavlja gospa Irena, ki je za stalne stranke uvedla celo sistem abonmajev. S prodajo so v ribogojnici Fonda zelo zadovoljni, saj je povpraševanja več kot je rib. »Večino prodamo v Sloveniji. Pozdravljamo vse večjo odgovornost in informiranost, ki jo kažejo domači potrošniki do lokalnih proizvajalcev. Gre za neke vrste partnerstvo, ki se ga vsi vpleteni zavedamo – tisti, ki kupuje pri lokalnem proizvajalcu, hkrati pripomore k njegovem preživetju«, poudarja Fondova.

Riba v kotu supermarketa

Ena prvih strateških potez mladega družinskega podjetja je bila vpeljava blagovne znamke. »Blagovna znamka ima moč. Poleg določenega prestiža zagotavlja konsistenco in kakovost izdelka. Tu smo se največ naučili prav od vinarjev«, razlaga Fondova in nadaljuje, da je potrebno na majhnem trgu, kot je slovenski, hitro poiskati identiteto, s katero lažje prodreš tudi na tuje trge.

Brancin Fonda je že nekaj časa v prodaji v dveh slovenskih supermarketih – E.Leclerc in Spar. »Ugotovilo smo, da določen del potrošnikov kljub vsemu raje nakupuje v trgovinah. Ker imamo poseben izdelek, se nam ni zdelo smiselno, da bi ta pristal v pozabljenem kotu supermarketa. S trgovcema smo sklenili partnerstvo, ki vsem ustreza«, pravi Fondova.

Ovire

Na vprašanje, s kakšnimi ovirami se največkrat soočajo v ribogojnici, Fonda odgovarja, da so ovire predvsem birokratske. Kljub temu, da je v finančno konstrukcijo podjetja vpletena banka Celje kot investitor, je ribogojnica zaradi narave posla vselej na robu izginotja, opozarja Fondova in dodaja: »Smo majhni in na robu vzdržnosti, zato iščemo načine da se širimo.«

Irena Fonda: To ni samo biznis

Vašo vstopno spletno stran krasi velik brancin in tisti, ki nanjo naleti prvič, se vpraša, kaj je tako posebnega pri piranskem brancinu?

Naša ideja se v izhodišču ni rodila iz zaslužkarskih vzgibov, ampak iz romantične želje mojega očeta in brata, da bi na biološki način pomagali naravi. Oba sta bila aktivna potapljača in se ukvarjala s številnimi podvodnimi projekti. Od blizu sta opažala pravo podvodno razdejanje in sklenila, da je potrebno nekaj storiti. Priča smo vse večji obremenitvi okolja, upadanju rib in drugih naravnih sistemov. Prav ribogojnice so lahko največji onesnaževalci v naravi. In ker je naša cela družina družina biologov, smo bili enotni v mnenju, da bi lahko na pozitiven način vplivali na naravo. Odločitev je padla, rekli smo si: »Naredili bomo najboljšo ribo na svetu!«

V čem so torej vaše ribe drugačne?

Obstaja cel sklop dejavnikov, ki vplivajo na kakovost vzrejenih rib. Po korakih si ti dejavniki sledijo približno takole:

  • Prvi korak je izbor mladice, s katero se vzreja začne. Na podlagi številnih primerjalnih analiz smo izbrali dve visokokakovostni, a tehnološko različni valilnici – ena na severu Francije in druga na jugu Italije. Pri njih izberemo samo »glave«, tj. najboljše od najboljšega. Ker smo postali njihov zanesljiv partner, nas v teh valilnicah vedno bolj upoštevajo.
  • Izbor prave krme.
  • Gojenje mora biti iz ekološkega stališča čimmanj obremenjujoče, produkt pa mora biti lahko odstranljiv iz okolja. To pomeni, da ima tovrstna vzreja visok ekološki indeks.
  • Ribe hranimo ročno. Ročen pristop upošteva vedenje rib, denimo, kdaj so ribe pod stresom, in temu primerna je frekvenca ter količina krme.
  • Ribe pustimo rasti bistveno dlje, skoraj toliko kot bi zrasle v naravi. Riba raste do porcijske velikosti (cca. 350g) okoli pet let.
  • Pri vzgoji rib ne uporabljamo kemikalij. Običajno se v vzreji uporabljajo toksične snovi proti obraščanju mrež, kar vliva na rast rib in je obremenjujoče za okolje.
  • Naše ribe so zares sveže, ko pridejo do naše stranke. Vsaka riba je posebej označena z datumom ulova.

Verjetno ni naključje, da ste si za dodatno ime vaših rib izbrali »hoolywoodski« priimek Fonda?

Naš največji dosežek je, da smo kot prvi na svetu dobili blagovno znamko, ki se prodaja pod imenom. Ljudje tega enostavno niso (bili) vajeni. Zato smo na začetku celoten ulov prodajali v Italijo, saj tam že dolgo razumejo, kaj pomeni kakovostna riba. A vseskozi je bila naša želja prodajati lokalno. Spraševali smo se, kako naj to spremenimo. Odločili smo se, da bomo ribi podelili ime – in najlažje je izbrati svoje ime. Tako se je začelo. Priimek Fonda v resnici izvira iz Pirana. Pri raziskovanju rodovnega debla smo ugotovili, da se je del rodbine Fonda preselil iz Pirana v Italijo, na Nizozemsko in nato v ZDA.

Kaj je postopoma prepričalo vaše stranke?

Pri oblikovanju blagovne znamke Fonda smo izbrali analogijo z vinom. Vina so tradicionalno zelo dobro opisana na vinskih kartah oziroma jedilnikih restavracij. Ljudje pričakujejo informacije o izvoru, letnici, kakovosti vina, a enaka vprašanja si pogosto ne zastavljajo pri izbiri ostale hrane in pijače. Na vprašanje zakaj je nekaj boljše, smo odgovorili s sledljivostjo naših živil, tj. s podatki o izvoru in času. Ker je za nas zelo pomembna lokalna kakovost, smo bili odločeni, da bomo na nek način že prodrli do slovenskega kupca. Na začetku se nam je del javnosti celo posmehoval, češ, kaj pa počnejo ti biologi. A ko smo ljudi postopoma seznanili v čem je naš izdelek bolj poseben, se je odziv javnosti spremenil. Izdelali smo privlačno embalažo in podobo podjetja tudi na spletu, skratka, napravili smo nekaj strateških korakov, ki so pritegnili medije. Zanimanje je raslo in ljudje so nas začeli spraševati, ali lahko pridejo na obisk naše ribogojnice. Danes imamo vodene oglede, čemur pravim izobraževalni turizem. Vlagamo v izobraževanje, saj se zavedamo, da je to edini način, ki lahko ljudem spremeni ustaljene poglede. Nedavno smo prejeli priznanje Srebrni sejalec, nagrado za najinovativnejši zeleni izobraževalni turizem.

Kaj je običajno tisto oporečno v ribah, kljub temu, da jih kupimo sveže?

Gojene ribe so pogostoma bolj zdrave od divjih, ker so vzgojene v kontroliranih pogojih. Večina škodljivih snovi (polutantov), kot je živo srebro, prehaja prek prehranjevalne verige. Če gojenje poteka v skladu z visokimi standardi, kar pomeni, da se uporablja ustrezna krma, vzreja pa je manj intenzivna, potem je takšna riba vsekakor manj oporečna. Vedeti moramo, da je gojenje rib v primerjavi z vzrejo drugih živali precej daljši proces. Za prve ustrezne primerke je potrebno čakati okoli dve leti.

Gojena riba je običajno med potrošniki zapisana kot manj vredna, manj kakovostna in mastna?

Da je riba mastna je vzrok neustrezna in prepogosto dozirana krma. Ribe imajo v morju svoj ritem hranjenja in v obdobju nizke temperature morja, ribe ne jedo. Naša ribogojnica je najbolj severna ribogojnica na Jadranu, kjer zaradi teritorialnih specifik naše ribe tudi hujšajo. Na splošno sicer velja, da je divja riba nekoliko bolj pusta, vendar pri divji ribi ni konstantne kakovosti, kar je pogojeno z lokacijo hranjenja.

Ribe naj bi veljale za eno najbolj zdravih oblik mesa. Kakšno količino priporočate klasičnemu mesojedcu?

Težko je natančno predpisovati količino in tip beljakovinske hrane. V splošnem lahko rečem, da so ribe lahko prebavljiva hrana z visoko vsebnostjo proteinov, ki ima pozitiven učinek na razvoj živčevja, možgan in podobno, ter sploh pozitiven učinek na razvoj organizma v različnih življenjskih obdobjih. Nutricionisti, denimo, priporočajo ribe vsaj dvakrat tedensko. Menim, da je v prehrambenem meniju pomembna raznolikost. Sicer pa statistični podatki kažejo, da imajo narodi, ki na svoj meni redno uvrščajo ribe, manj specifičnih zdravstvenih problemov.

Vaša zgodba je primer dobre prakse, ki lahko opogumi tudi druge, da se spustijo v podobne podjetniške projekte na tem ali sorodnih področjih. Kaj jim svetujete?

Če povem iskreno, se takšnega posla ne smeš lotiti zaradi hitrega zaslužka. Če nisi pripravljen vložiti velik del »sebe« v takšen projekt, potem se ga raje ne loti. Pridelava hrane je danes zelo kompliciran proces, stvari se največkrat izpeljejo zgolj z velikimi vložki lastne energije in strasti. Predvsem strasti.


Sorodni članki

Poznavanje porekla mesa je ključnega pomena

Prepoznati meso, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji, je pri nas preprosto, saj ga označuje znak »izbrana kakovost - Slovenija«. V shemo, ki zagotavlja slovensko poreklo, kratke dobavne poti in sledljivost mesa, so vključeni številni slovenski rejci…

Več...

Klemen Janežič: »Meso slovenskega porekla je na policah trgovin moja prva izbira«

Obisk restavracije in uživanje ob kulinariki je priljubljena oblika druženja za številne ljudi. Ste se kot ljubitelj mesnih jedi kdaj vprašali, od kod izvira meso, ki so vam ga postregli v restavraciji? Številni gostinski obrati so prepoznali dodano vrednost živil,…

Več...

Igor Radulović: »Kakovostno meso je sveže, lokalno in okusno«

Izbor kakovostnih sestavin je pomemben korak pri pripravi hrane tako v restavraciji kakor tudi doma. Sveže, lokalno in okusno so tri usmeritve, ki jim sledijo v restavracijah Jack & Joe v Mariboru in Limbušu. Obe sta znani predvsem po okusnih…

Več...

Izidor Krivec: »Potrošnikom ponujamo kakovostno meso lokalnih rejcev« 

Trgovske police se šibijo pod raznoliko ponudbo mesnih dobrot. Na kaj moramo biti potrošniki pozorni pri nakupu mesa in kako izbrati najboljše? O kakovosti, sledljivosti, nadzoru in poreklu govejega mesa in mesnih izdelkov smo se pogovarjali z Izidorjem Krivcem, predsednikom…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem