Označbe shem kakovosti
Vsaka shema kakovosti je označena s svojim znakom ali označbo. Ponudniki lahko označevanje živil uporabljajo na svojih izdelkih ob pogoju, da izpolnjujejo zahteve, ki jih posamična shema kakovosti predpisuje. Ti proizvodi so deležni tudi stalnih dodatnih kontrol. Potrošnik tako lahko hitro prepozna posamezne dodane vrednosti živila. Pri tem mu označbe olajšajo nakup, če je z njimi seznanjen.
Ob nakupu živil se potrošnik sooča z različnimi obljubami, ki mu jih z oglaševanjem v medijih, na lepo urejenih prodajnih policah ali pa na izdelkih ponujajo različni ponudniki: prodajalci, predelovalci ali pridelovalci. V želji, da bi posegli ravno po njihovem izdelku, embalažo označujejo z različnimi besedami, barvami, slikami in znaki.
Evropejci so se z vprašanjem, kako zaščititi lokalne oziroma tradicionalne proizvode, začeli ukvarjati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1992 je Evropska unija vzpostavila enoten sistem zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil za države članice, kar potrošniku zagotavlja pristnost tradicionalnih in lokalnih proizvodov, ki so zaščiteni po tem sistemu.
Označbe: oznake, označevanje, znak, oznaka, logo, podoba, znakec
Da bi potrošnike zaščitili pred zavajanjem ali celo zlorabo, je označevanje živil regulirano in predpisano.
Deklaracija vključuje dejstva o živilu. Prodajalec, predelovalec ali pridelovalec pa lahko potrošnika informira tudi, če je bil proizvod pridelan skladno s katero od shem kakovosti.
Zaščita kmetijskih pridelkov in živil je pomembna zaradi močnih konkurenčnih pritiskov, saj krepi zaupanje potrošnikov ter zagotavlja stalno kakovost.
Poznamo slovenske in evropske sheme kakovosti
Na enotnem evropskem trgu veljajo skupne, evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami. To so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava.
Nacionalne sheme kakovosti so predpisane z Zakonom o kmetijstvu. To so višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost.
Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.
Sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem. Vsak, ki se vključi v določeno shemo kakovosti, mora upoštevati jasno opredeljene pogoje, ki so zakonsko predpisani v obliki predpisov (ekološka in integrirana pridelava) ali v specifikaciji proizvodov (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost in izbrana kakovost).
Nadzor
Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Skladnost proizvodov s specifikacijo pa izvajajo imenovani certifikacijski organi, od katerih proizvajalec po pozitivno opravljeni kontroli pridobi certifikat, ki zagotavlja skladnost s pravilnikom ali s specifikacijo proizvoda. Vsi certificirani proizvajalci lahko poleg evropskega znaka uporabljajo tudi nacionalni zaščitni znak.
Kako poteka zaščita
Nacionalni nivo:
Na nacionalnem nivoju postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil poteka v dveh fazah.
- V prvi fazi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaščiti ime. Vlagatelj (združenje proizvajalcev) mora pripraviti vlogo oziroma specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom. Ti pogoji se nanašajo na primer na lastnosti proizvoda, proizvodne postopke, označevanje in tako naprej.
Specifikacijo ministrstvo v mnenje posreduje različnim strokovnim institucijam in strokovnim komisijam, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna področja (na primer za meso, mleko, sol, olja, zelenjavo, žita).
Po pozitivnem mnenju strokovne komisije ministrstvo zaščiti ime kmetijskega pridelka ali živila in potrdi specifikacijo. - V drugi fazi certifikacijski organ ugotavlja skladnost proizvodnje zaščitenih proizvodov s specifikacijo (tako imenovano certificiranje). V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s specifikacijo, certifikacijski organ izda certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen. Proizvajalci morajo svoj certifikat letno obnavljati.
Evropski nivo:
V postopku registracije na evropskem nivoju ministrstvo posreduje v presojo Evropski komisiji vloge za prehodno nacionalno zaščitene proizvode (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost)
Evropska komisija pregleda prejeto vlogo. V primeru, da ta ni popolna, državo vlagateljico pozove k dopolnitvi. Ko je vloga popolna, Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi povzetek vloge za registracijo kmetijskega pridelka ali živila na nivoju Evropske unije. Ostale države lahko v roku treh mesecev od objave podajo utemeljeni ugovor na vlogo. V primeru, da Komisija ne prejme pripomb na vlogo, v Uradnem listu Evropske unije objavi registracijo kmetijskega pridelka ali živila.
V primeru, če Evropska komisija prejme pripombe, državo vlagateljico in države, ki so ugovarjale pozove, da dosežejo dogovor. Če tega ne dosežejo, o vlogi ponovno odloča Evropska komisija
Nadzor
Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Skladnost proizvodov s specifikacijo pa izvajajo imenovani certifikacijski organi, od katerih proizvajalec po pozitivno opravljeni kontroli pridobi certifikat, ki zagotavlja skladnost s pravilnikom ali s specifikacijo proizvoda. Vsi certificirani proizvajalci lahko poleg evropskega znaka uporabljajo tudi nacionalni zaščitni znak.
Obstoječe sheme kakovosti
- Zaščitena označba porekla (ZOP) – VSE faze pridelave in predelave kmetijskega pridelka ali živila morajo potekati na določenem geografskem območju. Kakovost in značilnost proizvoda je izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja.
- Zaščitena geografska označba (ZGO) – VSAJ ENA od proizvodnih faz kmetijskega pridelka ali živila mora potekati na določenem geografskem območju. Kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda je mogoče pripisati temu geografskemu okolju.
- Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) – ti proizvodi se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu. Proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU (v kolikor je pridobljena evropska zaščita).
- Višja kakovost (VK) – kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil.
- Ekološka pridelava (EKO) – kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih.
- Integrirana pridelava (IP) – kmetijski pridelek je pridelan po metodah, kjer se nadzorovano izvajajo dovoljeni agrotehnični ukrepi.
- Izbrana kakovost – kmetijski pridelek ali živilo ima posebne lastnosti, ki se lahko nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.
Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji:
Izbrana kakovost, izbrana kakovost – Slovenija
Izbrana kakovost je nacionalna shema kakovosti. Namenjena je kmetijskim pridelkom ali živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.
Zaščitni znak izbrana kakovost – Slovenija zagotavlja:
- slovensko pridelavo in predelavo;
- višjo kakovost izdelkov zaradi upoštevanja kratkih transportnih poti, omejenega časa transporta, visoko kakovostno krmo ter izpolnjevanje posebnih zahtev pri zdravstvenem varstvu živali, kot tudi v postopkih predelave;
- redno kontrolo v obratih pridelovalcev in predelovalcev, ki jo opravljajo neodvisni certifikacijski organi.
Ekološki kmetijski pridelki in živila
Za označevanje ekološke pridelave lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Znak ekološki zagotavlja, da je bilo živilo pridelano z ekološkim načinom pridelave. To je oblika, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način zmanjšuje človekov vpliv na okolje in deluje kot je le mogoče naravno. Kmetijski pridelki oziroma živila, ki so pridelana oziroma predelana v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil označujemo z enotno označbo »ekološki«, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave kot sta „bio” in „eko”. Več o ekološki pridelavi in označevanju lahko preberete na tej povezavi.
Integrirana pridelava
V to nacionalno shemo kakovosti sodijo pridelki, ki so bili pridelani z naravi prijaznejšim načinom kmetovanja. Pri integrirani pridelavi uporabljajo naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.
Zaščiteni slovenski pridelki in živila
V Sloveniji poznamo štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil:
1. Zaščitena označba porekla
Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju.
2. Zaščitena geografska označba
Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, izvirati pa mora z določenega geografskega območja.
Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano (surovine npr. lahko izvirajo z drugega območja).
3. Zajamčena tradicionalna posebnost
Kmetijski pridelki in živila iz te evropske sheme kakovosti so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave oziroma predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, saj lahko te kmetijske pridelke oziroma živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.
4. Označba višje kakovosti
To je nacionalna shema kakovosti in zajema kmetijske pridelke in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana (imajo npr. večji sadni delež, kot je predpisano, so izdelana brez dovoljenih aditivov itd.).
Vse sheme kakovosti:
- Izbrana kakovost
- Ekološki proizvodi
- Zaščitena označba porekla
- Zaščitena geografska označba
- Zajamčena tradicionalna posebnost
- Označba višje kakovosti
- Integrirana pridelava
Seznam certificiranih proizvajalcev zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil.
Publikacija Slovenski zaščiteni kmetijski proizvodi in živila.
Seznam vseh zaščitenih proizvodov v EU.
Specifikacije zaščitenih proizvodov.