Zaščitena označba porekla

    Zaščitena označba porekla (angl. Protected Designation of Origin) je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države.

    Povezani so s posebnostmi posameznih pokrajin in krajev. Njihova proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti teh kmetijskih pridelkov in živil pa so izključno posledica okolja ter naravnih in človeških dejavnikov. To pomeni, da je vsak izdelek že postal del kraja in ima svojo privlačno, lokalno zgodbo. Govorijo o tradiciji, lokalnih značilnostih in posebnostih izdelkov in pokrajin, v katerih nastajajo.

    Vsi postopki pridelave in predelave potekajo na predpisanem geografskem območju, iz katerega izhajajo tudi vse uporabljene surovine. Pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, so natančno opredeljeni v specifikacijah.

    Živila z označbo sheme Zaščitena označba porekla, se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost in z vizualno označbo olajšajo izbiro pri nakupu. Slovenski proizvodi, ki nosijo znak zaščitena označba porekla, se potrošnikom predstavljajo s surovinami in postopki pridelave ter predelave izključno v Sloveniji.

    Razgibanost in raznovrstnost pokrajine na stičišču Alp, Panonske kotline, Dinarskega gorovja in Sredozemlja omogoča različna kulinarična doživetja. Slovenska Istra je na primer eden najbolj severnih predelov, kjer še uspeva oljka. Zaradi podnebnih posebnosti, sestave tal in izbora oljk za lahko govorimo o izjemnem oljkarskem območju, omeniti moramo sedem stoletij staro tradicijo pridelovanja soli v Piranskih solinah, bogata pašna območja živine, ki prispevajo k posebnim okusom sirov, posebne podnebne razmere različnih čebeljih paš in še bi lahko naštevali.

    Zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in učinkovit nadzor, s katerim se preprečujejo zlorabe, zagotavljata potrošnikom zanesljive informacije in pravo izbiro.

    Sir Tolminc

    Sir okrogle oblike z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha ima zelo dolgo in bogato tradicijo. Prvič se je pod imenom Formaggio di Tolmino –Tolminski sir pojavil leta 1756 na ceniku za sire v mestu Videm. Tolminci so vse do danes ostali zvesti tradiciji in so ohranili izvirno tehnologijo izdelave sira s prepoznavnimi senzoričnimi lastnostmi.

    Piranska sol

    Sol iz Piranskih solin se prideluje po izročilu, starem več kot 700 let, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, pobirajo pa jo dnevno. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi bio usedline, imenovane petola. Ta je sestavljena iz mineralov in mikroorganizmov. Piranska sol ni mleta, je nerafinirana, bogata z minerali morja in izrednega okusa.

    Bovški sir

    Bovški sir je dobil ime po kraju Bovec. Njegova proizvodnja je omejena na poletno pašno sezono. Dandanes gre v pretežni meri za čisti ovčji sir, vendar mu nekateri izdelovalci še vedno primešajo do 20 % kravjega ali kozjega mleka. Mleko za proizvodnjo Bovškega sira dajejo avtohtone pasme ovac – bovške ovce. Sir je okrogle oblike, težak med 2,5 in 4,5 kg. Skorja je čvrsta, gladka, ravna in sivo rjave do zamolklo bež barve. Testo je kompaktno, elastično, enakomerno sivo bež barve. Ima značilen aromatičen, poln, intenziven vonj in rahlo pikanten okus.

    Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

    Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je olje vrhunske kakovosti. Pridelano je iz večinoma ročno obranih oljk različnih sort z območja Slovenske Istre, od katerih mora biti najmanj 30 % istrske belice. Za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre sta značilni visoka vsebnost oleinske kisline in nizka vsebnost linolne kisline. Ima sadežno aromo, ki spominja na oljko in drugo sadje, je blage in srednje intenzitete ter ima nekoliko grenak in pikanten okus.

    Sir Mohant

    Proizvaja se na geografskem območju Bohinja. Je mazav mehki sir belkasto rumene barve z značilnim močno izraženim vonjem in pikantnim okusom, ki sta lahko za marsikoga celo preveč intenzivna, vendar sta značilna zanj, zato mu pravijo tudi posebnež med siri. Še danes se Mohant proizvaja v skladu s tradicionalnim postopkom, ki se prenaša iz roda v rod.

    Kočevski gozdni med

    Območje čebelje paše za Kočevski gozdni med je izrazito gozdnato in se ponaša z zelo pestro floristično sestavo. Posamezna območja se razlikujejo glede pojavljanja medonosnih rastlinskih združb, različnosti posameznih rastišč, podnebnih razmer in višinskih pasov. Čebelarji poznajo in izkoriščajo pestro rastlinstvo in različna vegetacijska obdobja. Vrste Kočevskega medu so gozdni med, smrekov med, hojev med in lipov med.

    Kraški med

    Kraški med velja za izjemno kakovostnega, saj je zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini suh in zrel ter zelo bogat z minerali in encimi. Bogato avtohtono rastlinstvo in suho podnebje mu dajeta polno in izrazito aromo, kar je odločilno za njegovo drugačnost. Tipične vrste Kraškega medu glede na čebeljo pašo so med rešeljike, med divje češnje, akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med in med divjega žepka.

    Nanoški sir*

    Sir so na planoti Nanos, po kateri je tudi dobil ime, pridelovali že v 16. stoletju. Mleko za njegovo proizvodnjo se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer so zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju izoblikuje značilen pikanten okus.

    Istrski pršut*

    Ugodne razmere za soljenje in sušenje pršuta ustvarijo pogosti vetrovi sredozemske klime, ki od obale postopno preide v kontinentalno. Pozimi pihajo iz severne oz. vzhodne smeri. Zlasti ugodna je burja, ki

    piha s kopnega proti morju in omogoča sušenje Istrskega pršuta samo na zraku, brez dimljenja, kar ustvarja njegovo posebnost v primerjavi z drugimi pršuti.

    * Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.

    Prednosti za proizvajalce in za potrošnike – Zaščitena označba porekla

    Standardizirani recept pridelave ali predelave živil zagotavlja enotno kakovost pri vseh proizvajalcih. Ker proizvajalci izpolnjujejo želje potrošnikov po avtentičnih proizvodih boljše kakovosti, se večata zaupanje in potrošnja ter s tem tudi skupni obseg proizvodnih količin. Potrošnikom se po drugi strani zaradi nadzora kakovosti, ki ga izvaja neodvisni kontrolni organ, zagotavljata stalna kakovost in enotno označevanje (zaščitni znaki, simboli Evropske unije, enotne navedbe), na osnovi katerega lahko izdelek laže ločijo od drugih kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so na voljo v trgovinah.

    Seznam slovenskih kmetijskih pridelkov in živil zaščitenih ali v postopku zaščite pri Evropski komisiji

    V Evropski uniji je bila že leta 1992 sprejeta zakonodaja s področja zaščite kmetijskih pridelkov in živil. V Sloveniji smo z Zakonom o kmetijstvu iz leta 2000 sprejeli sheme kakovosti, ki izboljšujejo življenjski standard na območjih zaščite, oblikujejo pridelovalne in predelovalne poti, pomembno vrednotijo znanje in delo pridelovalcev in predelovalcev, ohranjajo in celo povečujejo zaposlenost na območjih zaščite, predvsem pa ohranjajo slovensko kulturno dediščino ter izročilo tradicije.

    Zaščitena označba porekla
    5 (100%) št. ocen: 1

    Vse sheme kakovosti:

    Seznam certificiranih proizvajalcev zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil.
    Publikacija Slovenski zaščiteni kmetijski proizvodi in živila.
    Seznam vseh zaščitenih proizvodov v EU.
    Specifikacije zaščitenih proizvodov.

    Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
    Ostani na tekočem