Ni vedno vse, kot se zdi – preverjajmo poreklo in sestavo živil

Vsak teden zagotovo vsaj enkrat gremo v trgovino po hrano. Tam nas pričaka na stotine lično urejenih polic, na katerih se za našo pozornost bori na tisoče proizvodov, ki jih opisujejo lepo zveneče besede, kot so zdravo, krepčilno, slastno, domače. A naj nam lepa embalaža nikar ne odvrne pozornosti od ključnih vprašanj, ki si ju moramo zastaviti: “Je živilo, ki ga držim v rokah, koristno za moje zdravje?” in “Ali kupujem živilo znanega porekla?”

Hrana nas nahrani, deklaracija nas z njo seznani

Označba ali deklaracija je tisti mali, a pomemben delček embalaže, ki mora potrošniku povedati dejstva o živilu. Nagovarja naš razum, ne čustev. Čeprav obvezne, pa so žal označbe na živilih nemalokrat pomanjkljive ali dvoumne. Zato je pomembno, da znamo potrošniki poiskati bistvene sestavine označbe takoj, ko izdelek primemo v roke.

Izbira je naša, sestavine in hranilna vrednost živil pa naj bodo osnova za odločitev

Predpisi v EU so natančni, označevanje hranilne vrednosti živila pa je na predpakiranih živilih po novem obvezno (Uredba EU št. 1169/2011). Na seznamu morajo biti vse sestavine, navedene po padajočem vrstnem redu glede na maso, ki je v živilu. Bolj proti koncu seznama so v bolj predelanih in dlje obstojnih živilih pogosto pod nenavadnimi imeni navedeni aditivi, ki so lahko označeni z imenom ali številko E.

Skrite sestavine v živilih

Označba potrošniku omogoča, da izbira za svoje zdravje najkoristnejša živila oziroma da mu informacije dajo možnost izbire. Posamezne istovrstne izdelke lahko primerjamo med seboj npr. po vsebnosti soli, dodanega sladkorja, vsebnosti določenega vitamina (npr. vitamina B12) ali minerala (npr. kalcija) glede na priporočeni dnevni vnos snovi ali elementa. Isto živilo je lahko zelo neprimerno za npr. sladkornega bolnika in popolnoma običajno za drugega, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, okolje in hrano.

Strokovnjaki v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano poudarjajo tudi, da naše telo ne potrebuje dodanega sladkorja v živilih (npr. v kruhu, piškotih, pecivih, sladkih pijačah, sokovih, sadnih jogurtih ipd.). Prav pri teh je sladkor velikokrat najviše na seznamu sestavin – le preverite. Enostavni sladkorji hitro preidejo v kri in so za človeka, ki se normalno giblje oziroma pri delu sedi, škodljivi. Poleg tega predstavljajo le dodaten vnos “praznih” kalorij v telo. Ko preverjamo označbe na živilih, torej velja usmeriti pozornost tudi v rubriko “ogljikovi hidrati” in zraven na zapis “od tega sladkorji”. Če niste ravno zelo aktiven športnik ali vam tega nista predpisala zdravnik oziroma nutricionist, se živilom z dodanim sladkorjem raje odrecite.

Razlikujmo poreklo in proizvajalca

Oznaka o državi porekla izdelka je vezana na državo, v kateri je bila opravljena zadnja faza proizvodnje določenega izdelka. Potrošniki imamo tako lahko na voljo podatek o poreklu končnega izdelka, ne pa nujno tudi podatka o kraju izvora surovine. Ponudniki pogosto poiščejo iznajdljive načine, da izdelek tržijo kot domač, naraven, lokalen, čeprav to le delno drži. Zato izbirajmo izdelke s preverjenim poreklom in s pravilno označbo porekla, kot to določa Uredba EU št. 1169/2011.

Star latinski pregovor pravi: Kar delaš, delaj preudarno in misli na razplet. Kot potrošniki torej prevzemimo odgovornost za to, da izvemo, od kod hrana prihaja in ali je koristna za naše zdravje. Branje označb na živilih je namreč koristno predvsem za nas same.

 

PRIPOROČILA PRI NAKUPOVANJU

 

  • Preberite seznam sestavin in tabelo hranilne vrednosti na embalaži. Imejte v mislih svoje zdravje.

     

  • Preverite državo porekla.

    Odločajte se za živila, proizvedena kar najbliže in z nadzorovanim poreklom.


Sorodni članki

Kako shranjujemo gobe

Jedi iz svežih gob bodo gotovo pričarale najboljše okuse in največ zadovoljstva še tako zahtevnemu gurmanu. Vendar pa gobe lahko na različne načine in za različne priložnosti tudi shranimo. Gospodinje danes gobe posušijo, zamrznejo in vložije v kis ali olje.…

Več...

Ustanovljen je Svet za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani

Gre za strokovno posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandre Pivec. Svet je bil ustanovljen z namenom, da pri strateških vsebinah trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva in prehrane podaja mnenja, predloge in pobude. Sestavlja ga 26 članov.Pri tem…

Več...

Svetovni dan hrane 2019: Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.

Svetovni dan hrane 2019: Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.  Že leta 1976 je Organizacija združenih narodov za svetovni dan hrane razglasila 16. oktober. Glavni namen je ozaveščanje globalne in lokalne javnosti z dejstvom,…

Več...

Jesen je čas za gobe

Medtem ko marsikomu jesensko deževje predstavlja veliko nevšečnosti, si gobarji manejo roke. Seveda, kaj pa je lahko lepšega kot sprehod po svežem zraku, ki ga združimo s polno pleteno košarico kulinaričnih specialitet za naše gurmanske užitke. Gobe lahko pripravimo na…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem