Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Ni vedno vse, kot se zdi – preverjajmo poreklo in sestavo živil

Vsak teden zagotovo vsaj enkrat gremo v trgovino po hrano. Tam nas pričaka na stotine lično urejenih polic, na katerih se za našo pozornost bori na tisoče proizvodov, ki jih opisujejo lepo zveneče besede, kot so zdravo, krepčilno, slastno, domače. A naj nam lepa embalaža nikar ne odvrne pozornosti od ključnih vprašanj, ki si ju moramo zastaviti: “Je živilo, ki ga držim v rokah, koristno za moje zdravje?” in “Ali kupujem živilo znanega porekla?”

Hrana nas nahrani, deklaracija nas z njo seznani

Označba ali deklaracija je tisti mali, a pomemben delček embalaže, ki mora potrošniku povedati dejstva o živilu. Nagovarja naš razum, ne čustev. Čeprav obvezne, pa so žal označbe na živilih nemalokrat pomanjkljive ali dvoumne. Zato je pomembno, da znamo potrošniki poiskati bistvene sestavine označbe takoj, ko izdelek primemo v roke.

Izbira je naša, sestavine in hranilna vrednost živil pa naj bodo osnova za odločitev

Predpisi v EU so natančni, označevanje hranilne vrednosti živila pa je na predpakiranih živilih po novem obvezno (Uredba EU št. 1169/2011). Na seznamu morajo biti vse sestavine, navedene po padajočem vrstnem redu glede na maso, ki je v živilu. Bolj proti koncu seznama so v bolj predelanih in dlje obstojnih živilih pogosto pod nenavadnimi imeni navedeni aditivi, ki so lahko označeni z imenom ali številko E.

Skrite sestavine v živilih

Označba potrošniku omogoča, da izbira za svoje zdravje najkoristnejša živila oziroma da mu informacije dajo možnost izbire. Posamezne istovrstne izdelke lahko primerjamo med seboj npr. po vsebnosti soli, dodanega sladkorja, vsebnosti določenega vitamina (npr. vitamina B12) ali minerala (npr. kalcija) glede na priporočeni dnevni vnos snovi ali elementa. Isto živilo je lahko zelo neprimerno za npr. sladkornega bolnika in popolnoma običajno za drugega, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, okolje in hrano.

Strokovnjaki v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano poudarjajo tudi, da naše telo ne potrebuje dodanega sladkorja v živilih (npr. v kruhu, piškotih, pecivih, sladkih pijačah, sokovih, sadnih jogurtih ipd.). Prav pri teh je sladkor velikokrat najviše na seznamu sestavin – le preverite. Enostavni sladkorji hitro preidejo v kri in so za človeka, ki se normalno giblje oziroma pri delu sedi, škodljivi. Poleg tega predstavljajo le dodaten vnos “praznih” kalorij v telo. Ko preverjamo označbe na živilih, torej velja usmeriti pozornost tudi v rubriko “ogljikovi hidrati” in zraven na zapis “od tega sladkorji”. Če niste ravno zelo aktiven športnik ali vam tega nista predpisala zdravnik oziroma nutricionist, se živilom z dodanim sladkorjem raje odrecite.

Razlikujmo poreklo in proizvajalca

Oznaka o državi porekla izdelka je vezana na državo, v kateri je bila opravljena zadnja faza proizvodnje določenega izdelka. Potrošniki imamo tako lahko na voljo podatek o poreklu končnega izdelka, ne pa nujno tudi podatka o kraju izvora surovine. Ponudniki pogosto poiščejo iznajdljive načine, da izdelek tržijo kot domač, naraven, lokalen, čeprav to le delno drži. Zato izbirajmo izdelke s preverjenim poreklom in s pravilno označbo porekla, kot to določa Uredba EU št. 1169/2011.

Star latinski pregovor pravi: Kar delaš, delaj preudarno in misli na razplet. Kot potrošniki torej prevzemimo odgovornost za to, da izvemo, od kod hrana prihaja in ali je koristna za naše zdravje. Branje označb na živilih je namreč koristno predvsem za nas same.

 

PRIPOROČILA PRI NAKUPOVANJU

 

  • Preberite seznam sestavin in tabelo hranilne vrednosti na embalaži. Imejte v mislih svoje zdravje.

     

  • Preverite državo porekla.

    Odločajte se za živila, proizvedena kar najbliže in z nadzorovanim poreklom.


Sorodni članki

Pri naročilu hrane izrazite željo po kakovostnem mesu lokalnega porekla

Privoščite si kakovosten kos mesa slovenskega porekla, četudi morda v nekoliko manjši količini ali manj pogosto.Ob misli na goveji zrezek na žaru se marsikomu pocedijo sline. Pri uživanju mesa je kakovost surovine izjemno pomembna. Ali ob naročilu v restavraciji povprašate…

Več...

Aleš Čad: »Osnova naše kulinarične tradicije je kakovostno meso slovenskega porekla«

V trgovini ali gostilni zahtevajte kakovostno meso slovenskega porekla.Okusne jedi z žara, visoka kakovost surovin in topel sprejem so tiste stvari, ki smo jih potrošniki vajeni pri obisku Gostilne Čad. Ta legendarna gostilna pod Rožnikom ima dolgo tradicijo. Uspešno poslovanje…

Več...

Peter Peternel: »Kakovostna lokalna hrana je naša največja dobrina«

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« zagotavlja, da so bile živali rojene in rejene v Sloveniji, da je bila predelava mesa izvedena v Sloveniji, ves proces pa je podvržen dodatnim neodvisnim kontrolam. Lahko bi rekli, da so kmetje največji vrtnarji krajine.…

Več...

Začela se je promocijska kampanja o prednostih lokalne ribje hrane

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo začeli z nacionalno generično kampanjo za promocijo lokalnega ribištva, s katero bomo ozaveščali pozitivnih vidikih uživanja rib ter o kakovosti, svežini in pestrosti izbire lokalnih rib in školjk, ki so dostopne po…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem