Evropska sredstva pomagajo lokalnim ribiškim skupnostim

Instrument CLLD (Community-led local development) v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) v programskem obdobju 2014–2020 pomeni način pridobivanja evropskih sredstev za izvajanje raznovrstnih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni na podlagi pristopa »od spodaj navzgor«. Evropska sredstva za lokalni razvoj bodo zainteresiranim na voljo tudi v prihodnjem programskem obdobju 2021-2027.

Ta instrument omogoča, da lokalni prebivalci v izbranem lokalnem okolju določijo svoje prednostne naloge, potrebe in razvojne cilje ter s tem vplivajo na uresničevanje lokalnih potreb. Lokalne akcijske skupine (LAS) pripravijo strategije lokalnega razvoja (SLR), izvedejo javne pozive in spremljajo izvajanje projektov. Izbrane projekte v končno potrditev pošljejo pristojnim državnim organom, potrditev pa omogoča uporabo evropskih sredstev.
Potrjeni projekti so sofinancirani v višini od 50 do 100 odstotkov. Upravičljivi stroški so, na primer, stroški investicije v opremo in osnovna sredstva, stroški plač in povračil v zvezi z delom, stroški informiranja in komuniciranja, promocije ter storitev zunanjih izvajalcev. Del javnih sredstev (75 odstotkov) prispeva sklad ESPR EU, preostalo pa zagotavlja proračun Republike Slovenije.
V programskem obdobju 2014–2020 se iz ribiškega sklada ukrep CLLD izvaja v štirih LAS.

LAS Dolina Soče: prvo ocenjevanje ribjih izdelkov

»Z izvajanjem potrjenih projektov lahko sledimo široko trajnostno naravnanim ciljem, ki smo si jih postavili v strategiji lokalnega razvoja. Zato smo bili izjemno zadovoljni, ko smo ugotovili, da so vsebine prijavljenih projektov resnično bogate in pestre,« je povedala Greta Černilogar iz LAS Dolina Soče.
Doslej so na območju občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin prek instrumenta CLLD izvedli oziroma še izvajajo vrsto projektov. V vasi Kal Koritnica so postavili nov turistični objekt oziroma Ribiško hišo, kjer so v zgornji etaži uredili prostor za izobraževanja, delavnice in druženje vaščanov. V Kobaridu oživljajo staro ribogojnico, v kateri nameravajo urediti tudi prostor za laboratorijske delavnice na temo spoznavanja soške postrvi.
Izvedli so več kuharskih delavnic, v kratkem pa bo izšla še knjižica receptov z ribjimi jedmi. Izobrazili in usposobili so tudi prve ocenjevalce ribjih izdelkov ter izpeljali prvo ocenjevanje ribjih izdelkov v Sloveniji. Izdelali so tudi film o naravnih lepotah, načrtujejo pa še pripravo pešpoti ob Tolminki, monitoring na Soči ter inovativne ukrepe za reševanje lipana v porečju Soče.
»Na voljo imamo 1,4 milijona evrov. Računamo, da bomo uspešno porabili vsa razpoložljiva sredstva, saj je bil odziv na zadnji javni razpis rekorden,« je še dejala Greta Černilogar.

LAS Posavje: s promocijo do večjega zanimanja za ribe

V LAS Posavje, ki zajema območja občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica, so s projekti Najboljša riba je posavska riba, Riba je IN ter Ribe na šolskih krožnikih promovirali lokalno pridelane ribe. H kakovostnemu preživljanju prostega časa pa so ljudi nagovarjali s projekti Povezani s Savo, Posavski ribji krog, Ribe na naravovarstvenem območju ter Od ribiča do graščaka. »Namen teh aktivnosti je bil med drugim kupce navdušiti za pogostejše uživanje rib in jim povedati, da je njihova kakovost boljša, ker niso pripotovale iz daljnih oceanov, ampak so sveže iz bližnje reke oziroma ribogojnice. Ribogojci pravijo, da se zaradi naštetih aktivnosti že čuti večja prodaja rib,« so povedali na LAS Posavje.

LAS Gorenjska košarica: kakovostne ribje jedi iz lokalnega okolja

LAS Gorenjska košarica povezuje občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič in Žirovnica. Na tem območju deluje pet podjetij, ki se ukvarjajo z vzrejo sladkovodnih organizmov, vsako leto pa vzredijo več kot 50 ton sladkovodnih rib.
Območje je bogato z vodnimi viri, dejavnost sladkovodne akvakulture pa ima velike možnosti za razvoj. V programskem obdobju 2014–2020 so jim iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za projekte nadaljnjega razvoja odobrili 826 tisoč evrov. V odobrenih projektih želijo izvajalci razviti nove ribje izdelke in jedi – v priznani kulinarični hiši Akademija Jezeršek tako poteka izobraževanje strokovnjakov za pripravo in promocijo ribjih jedi.
V občini Bohinj poteka projekt Ribja kulturna dediščina. Z urejanjem lokacij ribje kulturne dediščine in organizacijo ribiškega festivala želijo prispevati k aktivnemu ohranjanju in predstavljanju različnih elementov ribje kulturne dediščine. Z uvedbo projekta Ocenjevanje ribjih izdelkov bodo ribogojci lahko nadgrajevali kakovost svojih izdelkov, kupci pa bodo imeli zagotovilo, da kupujejo kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

LAS Istre: povezovanje ribištva s turizmom

LAS Istre zajema območje občin Ankaran, Izola, Koper in Piran ter je edina, ki je sredstva iz sklada za ribištvo uspešno uporabila že v obdobju 2007–2013. Njihove glavne razvojne naloge so trajnostni turizem v povezavi z naravno in kulturno dediščino, gastronomija, trajnostno ribištvo oziroma ribogojstvo ter razvoj kratkih prodajnih verig. Kot je povedal Igor Komadina, v tem programskem obdobju med drugim širijo muzej školjk, izdelujejo makete tradicionalnih plovil, sofinancirali so premično gostinsko prikolico in gastronomsko plovilo, potekajo pa tudi aktivnosti odstranjevanja zavrženega ribiškega orodja. Od dobrih dveh milijonov odobrenih sredstev so že porabili okoli 1,5 milijona.

Več o lokalnem ribištvu in možnosti financiranja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo si preberite na www.ribiski-sklad.si