Ribolovna orodja

OPIS

Osti, harpuna, pri nas poznana kot fošina, je ribolovno orodje, ki ima precej različic. V osnovi izvira oznaka za to orodje (HAR) iz angleške besede »harpoon«, ki označuje ribolovno orodje (včasih tudi orožje), sestavljeno iz konice z nazaj zavitim kavljem, nameščene na bolj ali manj dolgi palici. Palica ima lahko na koncu pritrjeno vrv, s katero lahko plen privlečemo do čolna. V človeški zgodovini so bile konice harpun iz zelo različnih materialov, od lesa, kosti do kovine. Sodobne harpune so seveda kovinske, nameščene na krovu ladij, izstrelijo jih iz posebnih topov. Z njimi lovijo tudo morske sesalce, ne samo ribe. Harpune imajo tudi podvodni ribolovci na puškah. Če je konic na koncu palice (sulice) več, so to osti.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Naši ribiči uporabljajo osti, torej pri nas poznano »fošino«, ki ima nameščenih 10–15 zob. Gostota namestitve zob je različna glede na to, kaj želimo loviti. Za manjše ribe potrebujemo gostejše zobe, za večje so lahko zobje redkeje nameščeni, fošina pa širša.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Osti nimajo omembe vrednega vpliva na morsko dno, hkrati pa lahko ribič plen natančno izbere in se tako izogne morebitnim zaščitenim vrstam.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 2,4 kg. S podatki o zavržkih ne razpolagamo. Sklepamo, da tu ne gre za klasične zavržke, ampak kvečjemu za pobeg ranjenih organizmov, ki pozneje verjeto poginejo.

OMEJITVE UPORABE

Zakonskih omejitev za gospodarski ribolov ni.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Osti ribiči uporabljajo za lov ob obali in do kakšnih 100 m od obale. Imajo jih tudi na zapornih plavaricah, saj se ob tem, ko svetijo, lahko pojavi ligenj, sipa ali riba. Z ostmi lovijo celo leto, spomladi nekoliko več sip, poleti pa kakšno ribo, vendar je delež tega ribolovnega orodja v ulovu zanemarljiv.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov z ostmi vključenih pet plovil, ki so bila dolga od 3,55 m do 10,6 m. Večina plovil je bila krajših od 4 m. Njihova moč je bila od 2,92 kW do 95,55 kW, nosilnost pa od 0,28 bruto tone do 10,7 bruto tone.

V istem obdobju sta v povprečju osti uporabljali dve ribiški plovili. Število plovil je verjetno vsaj nekoliko podcenjeno, saj je odvisno od točnosti vpisa ribolovnega orodja v ladijske dnevnike. V zadnjih letih je vseeno opazen trend naraščanja, saj so leta 2017 z ostmi lovila štiri ribiška plovila.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila z ostmi, je bil v obdobju od 2005 do 2017 42 kg. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila z ostmi, predstavljal 0,02 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 305 EUR.

OPIS

Ročna ribiška vrvica predstavlja filament – vrvico, na koncu katere je privezan trnek ali več trnkov, lahko pa tudi umetna vaba. Glede na ciljno vrsto izberemo tip žive ali sveže vabe oziroma tip umetne vabe. Pri ročni ribiški vrvici lovimo večinoma z zasidranega plovila.

Panula je ribiški vrvici podobno ribolovno orodje oz. način ribolova, pri katerem med počasno vožnjo s plovilom za seboj vlečemo vrvico s trnki ter lovimo plen. Trnkov je lahko več, končni je fiksno vezan, ostali pa so lahko drsni. Glede na to, kje vlečemo panulo, ločimo površinske, srednje potopne ter globinske panule, čemur je tudi prilagojena obtežitev panule.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Vsak ribič ima za ciljno ribolovno vrsto svojo izvedbo panule ter seveda izbor naravne ali umetne vabe.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Vplivi ribiških vrvic na morsko dno so povsem zanemarljivi. Dna se dotika kvečjemu utež, ki pa je majhna in ne more povzročiti poškodb dna ali tam živečih združb.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 2,9 kg. S podatki o zavržkih ne razpolagamo. Sklepamo, da tu ne gre za klasične zavržke in da večino neželenih organizmov ribiči izpustijo.

OMEJITVE UPORABE

Pri gospodarskem ribolovu omejitev ni. Pri izvajanju športnega ribolova, rekreacijskega ribolova in ribolova z obale pa lahko posamezen ribič hkrati uporablja največ dve ribiški vrvici s po največ tremi navezanimi trnki za lov rib ali tremi kavlji ali ježki za lov glavonožcev.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Ta ribolovna orodja se uporablja v celotnem morju RS.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov z ribiškimi vrvicami vključenih 36 plovil, ki so bila dolga od 3,77 m do 13,4 m. Večina plovil je bila krajših od 7 m. Njihova moč je bila od 2,92 kW do 162 kW, nosilnost pa od 0,36 bruto tone do 14,13 bruto tone.

V istem obdobju je v povprečju ribiške vrvice uporabljalo osem ribiških plovil. V vsem obdobju je število plovil raslo, od enega leta 2005 do 17 plovil leta 2017.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so z ribiškimi vrvicami ujeli 38 vrst. Glede na maso iztovora je bilo najpomembnejših šest vrst: ligenj (Loligo vulgaris; 26 %), skuša (Scomber scombrus; 15 %), mol (Merlangius merlangus; 15 %), sipa (Sepia officinalis; 13 %), ribon (Pagellus erythrinus; 6 %) in iverka (Platichthys flesus; 5 %). Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila z ribiškimi vrvicami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 267 kg, delež slovenskega iztovora pa v zadnjih petih letih 0,22 %. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 2664 EUR.

OPIS

Parangal predstavlja niz s krajšo vrvico enakomerno pritrjenih trnkov na daljšo, glavno (nosilno) vrv. Če gre za stoječi parangal, je ta pritrjen (zasidran) na morsko dno, površinski parangal pa je prosto plavajoč. Glede na vrsto ribe, ki jo želimo uloviti, so trnki različnih velikosti in oblik. Na trnke nataknemo vabo, vrsta le-te je odvisna od ciljne ribolovne vrste. Parangali za industrijski ribolov so lahko dolgi tudi več kilometrov, pri nas večinoma nekaj sto metrov. Parangale shranjujemo v zaboje tako, da se v njih vrvice in trnki ne zapletajo (trnke zataknemo na rob zaboja).

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Včasih so ribiči pri nas lovili mole s stoječim parangalom. Sicer pa je danes delež parangala v ulovu naših ribičev zanemarljiv.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Plavajoče parangale marsikje uporabljajo za lov velikih pelagičnih rib, kot so tuni in mečarice. Ti parangali so dolgi na desetine kilometrov in predstavljajo smrtno past za morske pse, ptice, želve in morske sesalce. Pri nas so v uporabi do nekaj sto metrov dolgi stoječi parangali, ki so za prej omenjene vrste povsem nenevarni. Tudi njihov vpliv na morsko dno je majhen. Na morskem dnu sicer ležijo sidra in uteži glavne vrvice, vendar pa se po dnu le malo premikajo in s tem ne povzročajo škode.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 7,1 kg. S podatki o zavržkih ne razpolagamo. Sklepamo, da prihaja tudi tu do zavržkov zaradi poškodovanosti sicer komercialnih organizmov. Do poškodb prihaja zaradi dolgega časa nastavitve parangala. V tem času se ujetih organizmov lotijo mrhovinarji in jih poškodujejo ali pa prično organizmi razpadati zaradi previsokih temperatur morja.

OMEJITVE UPORABE

Omejitev ribolova s parangalom je do 5000 trnkov na plovilo. Omejitve so tudi za ribolov s parangalom na navadnega tuna (Thunnus thynnus) in mečarico (Xyphias gladius), vendar je tovrstni ribolov pri nas prepovedan.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Pri nas se parangal uporablja v priobalnem pasu celo leto, jeseni bolj pogosto zaradi ribolova orad.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov s parangali vključenih 22 plovil, ki so bila dolga od 3,91 m do 15,8 m. Večina plovil je bila krajših od 7 m. Njihova moč je bila od 2,94 kW do 129 kW, nosilnost pa od 0,45 bruto tone do 20,78 bruto tone.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so s stoječimi parangali ujeli 31 vrst. Glede na maso iztovora so bile najpomembnejše tri vrste: mol (Merlangius merlangus; 32 %), orada (Sparus aurata; 26 %) in ugor (Conger conger; 23 %). Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s parangali, je bil v obdobju od 2005 do 2017 201 kg. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila s parangali, predstavljal 0,1 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 1175 EUR.

OPIS

Vrša je past različnih oblik in materialov (les, kovina, plastika …), zaprta z vseh strani, le na eni strani ima vhod. Vhod v vršo je stožčaste oblike, zaključi se s štrlečimi konci mreže tako, da gre plen težko  iz vrše. Na zgornji strani ima vrša majhna vrata, da lahko vršo odpremo ter vzamemo plen iz nje. Vrše so z vrvjo povezane med seboj tako, da se jih lažje postavi na morsko dno. Postavlja in pobira se jih ročno, pri industrijskem ribolovu pa strojno.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas imamo različne izvedbe vrš, prilagojenih ciljnim vrstam, na primer morskim bogomolkam, sipam in drugim.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Vpliv vrš na morsko dno je majhen. Vrše sicer ležijo na morskem dnu, vendar se ne premikajo in s tem ne povzročajo škode. Poleg tega lahko ribič iz vrš izpusti vse neželene organizme. Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 5,6 kg. S podatki o zavržkih ne razpolagamo. Ker večina organizmov preživi ulov v vršo, menimo, da se zavržki zanemarljivi.

OMEJITVE UPORABE

Zakonskih omejitev uporabe ni.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Vrše uporabljajo ribiči celo leto, lovijo v priobalnem pasu, če lovijo morske bogomolke, tudi dlje od obale. Sicer pa je delež tega ribolovnega orodja v ulovu zanemarljiv.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov z vršami vključenih 14 plovil, ki so bila dolga od 4,1 m do 14,05 m. Večina plovil je bila krajših od 8 m. Njihova moč je bila od 0 kW do 110 kW, nosilnost pa od 0,66 bruto tone do 11,88 bruto tone.

V istem obdobju so vrše v povprečju uporabljala tri ribiška plovila. Po letu 2012 je bil opazen trend zmanjševanja števila ribiških plovil. Tako se je število plovil s petih zmanjšalo na eno leta 2017.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so z vršami ujeli 39 vrst. Glede na maso iztovora je bila najpomembnejša morska bogomolka (Squilla mantis; 65 %). S precej nižjimi deleži sta ji sledila še ugor (Conger conger; 9 %) in sipa (Sepia officinalis; 5 %).

Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila z vršami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 427 kg. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila z vršami, predstavljal 0,08 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 2018 EUR.

OPIS

Kogol je oblika pasti za ribe, saj je zgrajen iz mreže z majhnim očesom (le okrog 16 mm v diagonali). Stranice kogola (1 do 3) so pri dnu obtežene s svinčeno vrvjo, na zgornjem delu pa imajo plovce. Namenjene so temu, da se ribe ob mreži usmeri proti sredinskemu delu kogola. Tu se kogol nadaljuje v serijo okroglih in stožčasto oblikovanih povezanih delov, ki ribe usmerijo v zadnji del. Konec kogola je označen s plovko in ga lahko dvignemo ter izpraznimo plen, nato pa ga spustimo nazaj v morje. Kogol je zasidran na morsko dno.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas so kogoli sestavljeni iz ene ali dveh stranic, zadnji del je sestavljen iz v krog zvitih PVC cevi, preko katerih je nameščena mreža. Namenjen je ribolovu gavunov. Po nekaj dnevih je treba kogol dvigniti zaradi obrasti in mulja, saj je le-tega v našem morju več kot npr. v ostalih delih Jadrana.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Vpliv kogola na morsko dno je majhen. Na morskem dnu sicer ležijo sidra in spodnji, obteženi del mreže, vendar pa se po dnu le malo premika in s tem ne povzroča škode. Ker se pri nas uporabljajo kogoli iz mreže z majhnimi očesi, lahko pride do ulova nedoraslih rib. Četudi se to zgodi, lahko ribič nedorasle ribe žive izpusti.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 8,4 kg. S podatki o zavržkih ne razpolagamo. Ker večina organizmov preživi ulov v kogol, menimo, da so zavržki zanemarljivi.

OMEJITVE UPORABE

Zakonskih omejitev uporabe ni.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Večinoma se uporablja pozimi in spomladi za lov gavunov. Največkrat je postavljen tik ob obali (pravokotno nanjo), tako da je več možnosti, da ribe zaidejo proti sredinskem delu kogola.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov s kogoli vključenih 12 plovil, dolgih od 3,55 m do 8,75 m. Večina plovil je bila krajših od 6 m. Njihova moč je bila od 7,27 kW do 150,68 kW, nosilnost pa od 0,28 bruto tone do 5,52 bruto tone.

V istem obdobju so kogole v povprečju uporabljala tri ribiška plovila. Največje število je bilo med letoma 2013 in 2015, in sicer pet do šest plovil. Temu je sledil padec števila plovil na dve leta 2017.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so s kogoli ujeli 38 vrst. Glede na maso iztovora sta bili najpomembnejši dve vrsti: veliki gavun (Atherina hepsetus; 44 %) in mali gavun (Atherina boyeri; 31 %). Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s kogoli, je bil v obdobju od 2005 do 2017 374 kg, delež slovenskega iztovora pa v zadnjih petih letih 0,2 %. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 1574 EUR.

OPIS

Stoječa zabodna mreža je izraz za številne tipe enoslojnih mrež, sidranih na morsko dno. Kot večina stoječih mrež imajo tudi zabodne mreže na spodnjem delu mreže vrv s svincem, na zgornjem pa plovce. Začetek in konec mreže je označen s plovci (»šenjali«). Višina mreže je različna, vendar so večinoma višje od 2 m.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas imamo nekaj različic tega orodja glede na ciljne ribolovne vrste, kot so na primer barakuda, pošta, kanjara, psara in gavunara.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Vpliv stoječih zabodnih mrež na morsko dno je majhen. Na morskem dnu sicer leži spodnji, obteženi del mreže, vendar pa se po dnu le malo premika in s tem ne povzroča škode.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša dobrih 15 kg, zavržek pa 1,5 kg oziroma 9,11 % ulova. Večina zavržkov nastane zaradi poškodovanosti sicer komercialnih organizmov. Do poškodb prihaja zaradi dolgega časa nastavitve mreže (tudi več dni). V tem času se ujetih organizmov lotijo mrhovinarji in jih poškodujejo ali pa prično organizmi razpadati zaradi previsokih temperatur morja.

OMEJITVE UPORABE

V primeru enega samega ribiča na krovu plovila (v večini primerov pri nas) je dovoljena prisotnost ali nastavitev skupno največ 4000 m mreže ter najmanjše oko v velikosti 16 mm.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Ribiči jo uporabljajo v celotnem morju RS celo leto, nekoliko več jeseni, predvsem zaradi ribolova orad.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov s stoječimi zabodnimi mrežami vključenih 114 plovil, ki so bila dolga od 3,55 m do 14,13 m, večina pa krajša od 8 m. Njihova moč je bila od 0 kW do 543,9 kW, nosilnost pa od 0,23 bruto tone do 15,4 bruto tone.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

Glede na maso iztovora so bile najpomembnejše štiri vrste: orada (Sparus aurata; 28 %), ribon (Pagellus erythrinus; 11 %), ciplji (Mugilidae; 8 %) in mol (Merlangius merlangus; 7 %). Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s stoječimi zabodnimi mrežami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 23,8 t, delež slovenskega iztovora pa v zadnjih petih letih 15,8 %. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 193.267 EUR.

OPIS

To je vrsta enslojne zabodne mreže, ki prosto visi v vodi, običajno tik pod površino, lahko pa jo postavimo na katerikoli globini od dna do površine. Večinoma pa jo uporabljajo za ciljne pelagične vrste.  Glede na ciljno vrsto izberemo velikost očesa mreže.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas večinoma uporabljajo mrežo za lov sardel – menaido.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

V to kategorijo sodijo najbolj sporne ribiške mreže. Po svetu jih uporabljajo za lov velikih pelagičnih rib, kot so tuni in mečarice. Te mreže so dolge desetine kilometrov in predstavljajo smrtno past za morske pse, ptice, želve in morske sesalce. Pri nas so v uporabi viseče mreže za lov malih pelagičnih rib, ki so popolno nasprotje prej omenjenih. Mreže so dolge le nekaj sto metrov, ribiči pa jih v morje nastavijo le za nekaj ur. Pri tem se mreža nikoli ne dotakne dna, lovi pa skoraj izključno sardele.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 53 kg, zavržek pa le 0,24 kg oziroma 0,45 % ulova.

OMEJITVE UPORABE

V primeru enega samega ribiča na krovu plovila (v večini primerov pri nas) je dovoljena prisotnost ali nastavitev skupno največ do 4000 m mreže ter najmanjše oko velikosti 16 mm.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Ribiči jo uporabljajo večinoma zgodaj spomladi za ribolov sardel. S to tehnologijo ulovijo večinoma večje osebke.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov z visečimi mrežami vključenih 13 plovil, dolgih od 4,5 m do 13,6 m. Večina plovil je bila krajših od 8 m. Njihova moč je bila od 11,7 kW do 273,42 kW, nosilnost pa od 1,09 bruto tone do 10,18 bruto tone.

V istem obdobju so viseče mreže v povprečju uporabljala tri ribiška plovila. Število ribiških plovil se je zmanjševalo s prvotnih šest leta 2005 na nič leta 2017.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so z visečimi mrežami ujeli 21 vrst. Glede na maso iztovora je bila najpomembnejša sardela (Sardina pilchardus; 89 %), ki je tudi ciljna vrsta tega ribolovnega orodja.

Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila z visečimi mrežami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 923 kg. V celotnem obdobju je opazen močan trend upadanja količin iztovora. Tako se je iztovor od leta 2005 s 4,7 t zmanjšal na 124 kg leta 2017. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila z visečimi mrežami, predstavljal 0,1 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 872 EUR.

Delno je to verjetno tudi zato, ker so včasih spomladi pogosteje lovili sardele s to vrsto ribolovnega orodja.

OPIS

Trislojne mreže so sestavljene iz treh slojev enoslojnih mrež.  Dva zunanja sloja mrež imata večje oko, notranji sloj pa manjše oko mreže. Postavi se na morsko dno za ribolov pridnenih rib in drugih organizmov (list, iverka, sipa, romb …).

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas večinoma uporabljajo mreže za lov listov, iverk in rombov.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Vpliv trislojnih mrež na morsko dno je majhen. Na morskem dnu sicer leži spodnji, obteženi del mreže, vendar pa se po dnu le malo premika in s tem ne povzroča škode.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša dobrih 14,7 kg, zavržek pa 2,9 kg oziroma 16,6 % ulova. Večina zavržkov nastane zaradi poškodovanosti sicer komercialnih organizmov. Do poškodb prihaja zaradi dolgega časa nastavitve mreže (tudi več dni). V tem času se ujetih organizmov lotijo mrhovinarji in jih poškodujejo ali pa prično organizmi razpadati zaradi previsokih temperatur morja.

OMEJITVE UPORABE

V primeru enega samega ribiča na krovu plovila (v večini primerov pri nas) je dovoljena prisotnost ali nastavitev skupno največ 4000 m mreže in višine do 4 m.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Uporablja se celo leto, nekoliko več jeseni in pozimi za ribolov listov in iverk. Lovijo v celotnem morju RS.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov s trislojnimi mrežami vključenih 126 plovil, dolgih od 3,77 m do 17,9 m. Večina plovil je bila krajših od 7 m. Njihova moč je bila od 0 kW do 543,9 kW, nosilnost pa od 0,23 bruto tone do 33,93 bruto tone.

V istem obdobju je trislojne mreže v povprečju uporabljalo 55 ribiških plovil. V obdobju do leta 2014 je bil očiten trend povečevanja števila plovil. Do leta 2014 se je število plovil povečevalo s 47 na 69. Nato je sledilo zmanjševanje števila plovil na 51 leta 2017.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so s trislojnimi mrežami ujeli 101 vrsto. Glede na maso iztovora sta bili najpomembnejši dve vrsti: morski list (Solea solea; 37 %) in iverka (Platichthys flesus; 12 %). Z manjšimi deleži iztovora je sledilo še sedem vrst: orada (Sparus aurata; 8 %), sipa (Sepia officinalis; 7 %), ribon (Pagellus erythrinus; 4 %), brancin (Dicentrarchus labrax; 3 %), veliki krulec (Chelidonichthys lucerna; 3 %), ciplji (Mugilidae; 2 %) in morska bogomolka (Squilla mantis; 2 %).

Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s trislojnimi mrežami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 23,9 t. V obdobju od 2005 do 2015 je bil opazen trend naraščanja količin iztovora. Tako se je iztovor  s 14,8 t povečal na 34,7 t. Po letu 2015 se je iztovor ustalil na okrog 24 t. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila s trislojnimi mrežami, predstavljal 15,2 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 251.312 EUR.

OPIS

Kot že ime pove, gre za sestavljeno mrežo iz trislojne mreže na spodnjem delu in enoslojne na zgornjem delu. Na ta način lahko v spodnji del mreže ulovimo pridnene vrste, v zgornjega pa pelagične ter batipelagične vrste.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Vpliv sestavljenih zabodnih in zapletnih mrež na morsko dno je majhen. Na morskem dnu sicer leži spodnji, obteženi del mreže, vendar pa se po dnu le malo premika in s tem ne povzroča škode.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 21,5 kg. S podatki o zavržkih ne razpolagamo. Menimo, da je delež zavržka nekje med 9,11 % in 16,57 % ulova, kot je to pri stoječih zabodnih mrežah in trislojnih mrežah. Tudi razlogi za zavržek so verjetno enaki kot pri omenjenih mrežah.

OMEJITVE UPORABE

Uporaba kombinirane trislojne in zabodne mreže je omejena na največ 2500 m dolžine ter 10 m višine. Debelina filamenta (nitke) mreže je omejena na največ 0,5 mm.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Uporabljajo jo celo leto, nekoliko več pozimi, predvsem zaradi ribolova cipljev ter drugih rib v portoroškem ribolovnem rezervatu.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov s sestavljenimi zabodnimi in zapletnimi mrežami vključenih 11 plovil, dolgih od 4,5 m do 9,35 m. Večina plovil je bila krajših od 7 m. Njihova moč je bila od 2,94 kW do 63,24 kW, nosilnost pa od 0,79 bruto tone do 4 bruto tone.

V istem obdobju sta sestavljene zabodne in zapletne mreže v povprečju uporabljali dve ribiški plovili. Število plovil je verjetno vsaj nekoliko podcenjeno, saj je odvisno od točnosti vpisa ribolovnega orodja v ladijske dnevnike. Nemalokrat ribiči namesto sestavljenih mrež vpišejo druge tipe stoječih mrež.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so s sestavljenimi zabodnimi in zapletnimi mrežami ujeli 53 vrst. Glede na maso iztovora so bile najpomembnejše sledeče vrste: orada (Sparus aurata; 36 %), ciplji (Mugilidae; 11 %), salpa (Sarpa salpa; 11 %) in ovčica (Lithognathus mormyrus; 8 %).

Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s sestavljenimi zabodnimi in zapletnimi mrežami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 1340 kg. Med leti se je iztovor spreminjal brez opaznega trenda. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila s sestavljenimi zabodnimi in zapletnimi mrežami, predstavljal 0,5 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 7776  EUR.

OPIS

To je mreža, ribolovna tehnologija, ki je v povojnem slovenskem ribištvu prinesla velik razvoj ter bistveno povečanje ulovljenih, večinoma pelagičnih rib. Mreža je visoka od 50 do 80 m (v globljih morjih lahko tudi več), dolga pa okrog 300 m. Oko mreže meri večinoma 16 mm. Na zgornjem robu mreže je pritrjena vrv s plovci, na spodnjem robu pa so pritrjeni kovinski obroči (rinke), ki visijo na spodnjem robu mreže in skozi katere je napeljana vrv (jeklena ali PVC vrv), s katero mrežo na spodnjem delu zapremo. Jato rib (npr. sardel) ponoči z močnimi lučmi privabimo, da se zbere skupaj blizu površine, jo obkrožimo z mrežo ter s spodnjo vrvjo dno mreže zapremo. Poleg matičnega (večjega polovila z lučmi) je prisotno tudi manjše plovilo (kaič), ki ravno tako sveti ter pomaga mrežo zgoraj ves čas obdržati nad površino morja. Zaprto mrežo nato počasi strojno (vinč) ali ročno povlečemo proti matičnemu plovilu ter tako jato rib zberemo skupaj. Ulovljene ribe z manjšimi zajemalnimi mrežami (voligami) ročno ali strojno dvignemo na matično plovilo v ledeno vodo.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas so zaporne plavarice namenjene ribolovu malih pelagičnih rib in so dolge 250 do 300 m ter visoke do 80 m. Oko mreže je veliko 16 mm.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Zaporna plavarica ima zanemarljiv vpliv na morsko dno in tam živeče združbe bentoških organizmov. V praksi se ribiči trudijo, da se dna sploh ne dotakne, saj bi se tanka mreža tam poškodovala.

Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 488 kg, zavržek pa 26 kg oziroma 5,1 % ulova. Večina zavržkov nastane zaradi premajhne velikosti organizmov. Za premajhne veljajo tisti organizmi, ki jih bodisi ne sprejme tržišče bodisi je zanje predpisana najmanjša velikost.

OMEJITVE UPORABE

Dolžina mreže je omejena na 800 m, globina (višina) pa na 120 m. Najmanjša velikost očesa je omejena na 14 mm. Plovila lahko lovijo nad 300 m od obalne črte.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Glede na sezonsko pojavljanje malih pelagičnih ribjih vrst v Tržaškem zalivu uporabljajo to tehnologijo naši ribiči predvsem v topli polovici leta. Odvisno  od vremenskih razmer ter posledično od segrevanja morja spomladi se sezona prične nekje sredi aprila ter traja do decembra. Lovijo v celotnem slovenskem morju.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov z zapornimi plavaricami vključenih 14 plovil, dolgih od 7,7 m do 14,72 m. Njihova moč je bila od 19,94 kW do 273,42 kW, nosilnost pa od 3,13 bruto tone do 14,81 bruto tone.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so z zapornimi plavaricami ujeli 67 vrst. Glede na maso iztovora sta bili najpomembnejši vrsti sardon (Engraulis encrasicolus; 37 %) in sardela (Sardina pilchardus; 33 %). Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila z zapornimi plavaricami, je bil v obdobju od 2005 do 2017 140,5 t. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila z zapornimi plavaricami, predstavljal 29,6 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 275.349 EUR.

OPIS

To je mreža stožčaste oblike, ki jo za seboj pri dnu vleče ribiško plovilo. Pridnena vlečna mreža je sestavljena iz bočnih krakov, ki se nadaljujejo v ustje mreže ter dalje v stožčasto oblikovano telo mreže, ki se zaključi v ozki končni del (sak). Ustje mreže ima na zgornjem robu plovce, na spodnjem pa uteži (obteženo vrv, verige …), da je mreža med vleko odprta. Spodnji del mreže je lahko zaščiten z mrežo (guma, jeklene žice), saj mreža med ribolovom drsi po morskem dnu in bi se sicer poškodovala. Na oba kraka mreže sta pritrjeni »deski« širilki (iz lesa, železa ali nerjavečega jekla), ki skrbita, da se med vleko mreža širi ter s tem odpira. Širilki sta z jeklenicami pritrjeni na plovilo. Po končani vleki (2 do 3 ure) se s hidravličnim vitlom mrežo povleče na krmo plovila, dvigne ter strese ulov na krmo plovila.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

V različnih ribolovnih sezonah uporabljajo ribiči nekaj različic, na primer romanjolo, tartano ter volantino.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Pridnena vlečna mreža se vselej dotika morskega dna, saj obtežen spodnji del ustja mreže drsi po njem. Pri tem zaradi fizičnih poškodb uničuje združbe morskega dna. Prav tako po dnu orje par širilk.Povprečna masa iztovora na ribolovno potovanje znaša 122 kg, zavržek pa 18 kg oziroma 12,84 % ulova. Večina zavržkov nastane zaradi premajhne velikosti organizmov in tudi poškodovanosti le-teh. Do poškodb prihaja zaradi zatikanja v mrežo ali zaradi drgnjenja ob predmete, ki zaidejo v vrečo mreže.

OMEJITVE UPORABE

Območje uporabe je omejeno na območje, oddaljeno nad 3 NM od obalne črte. Slovenija je za omejeno število plovil izdala posebna ribolovna dovoljenja, na osnovi katerih je plovilom dovoljeno uporabljati »volantina« pridneno vlečno mrežo s širilkami tudi v območju 1,5 do 3 NM od obale. Minimalna velikost mrežnih očes je omejena na 40 mm.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Ribiči jo uporabljajo celo leto, manj poleti zaradi manjšega ulova ter prehoda ribičev v turistično dejavnost. Lovijo v celotnem morju RS, dlje od 1,5 NM od obalne črte.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 je bilo v ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami s širilkami vključenih 23 plovil, ki so bila dolga od 7,45 m do 17,9 m. Njihova moč je bila od 29,45 kW do 257 kW, nosilnost pa od 1,87 bruto tone do 33,93 bruto tone.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2017 so s pridnenimi vlečnimi mrežami s širilkami ujeli 96 vrst. Glede na maso iztovora so najpomembnejši mol (Merlangius merlangus; 36 %), moškatna hobotnica (Eledone moschata; 19 %), ligenj (Loligo vulgaris; 10 %) in sipa (Sepia officinalis; 9 %). Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s to tehnologijo, je bil v obdobju od 2005 do 2017 110 t. Po letu 2013 je sledilo upadanje iztovora na 58 t leta 2017. V zadnjih petih letih je iztovor plovil, ki so lovila s pridnenimi vlečnimi mrežami s širilkami, predstavljal 38,3 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 471.346 EUR.

OPIS

Podobna je pridneni vlečni mreži, stožčaste oblike, ki se proti koncu mreže zoži v sak. Če mrežo vleče samo ena ribiška ladja, je odprtina mreže bočno z jeklenicami povezana na širilke ter od tu na plovilo. Lahko pa mrežo vlečeta dve plovili tako, da je mreža med vleko odprta. Zgornji del mreže ima plovce. Na jeklenicah, ki povezujejo mrežo s širilkami, so uteži, ki vlečejo mrežo navzdol. Tako je ustje mreže med vleko odprto ter omogoča zajem rib. Pelagične vlečne mreže so lahko velike, tudi do 200 m široke ter 150 m globoke. Vleče se jih v zgornjem delu vodnega stolpca, večinoma lovijo pelagične vrste rib (sardele, skuše, tune …).

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

Pri nas so ribiči do leta 2012 uporabljali pelagično vlečno mrežo z dvema ploviloma. Širina le-te je bila okrog 100 m. Lovili so predvsem sardele, sardone, papaline in skuše.

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

V globokem morju pelagična vlečna mreža ne seže do dna, zato nima vpliva na morsko dno. Povsem drugače je v plitvem Tržaškem zalivu, kjer so uteži mreže orale po morskem dnu. Mreža, ki je namenjena lovu malih pelagičnih rib, je lahko za druge vrste škodljiva. Zaradi majhnih mrežnih očes se vanjo lahko ujamejo nedorasli osebki.

Povprečna masa iztovora v obdobju od 2005 do 2011 na ribolovno potovanje znaša 2432 kg, zavržek pa 95 kg oziroma 3,76 % ulova. V tem času so bile količine iztovora neprimerno manjše kot nekoč, ko so lovili za industrijsko predelavo. Večina zavržkov je nastala zaradi premajhne velikosti organizmov, včasih pa je bil ulov tako velik, da ga tržišče ni moglo sprejeti.

OMEJITVE UPORABE

Tako kot pri pridneni vlečni mreži s širilkami je tudi pri pelagični vlečni mreži ribolov omejen na območje nad 3 NM od obalne črte. Minimalna dovoljena velikost mrežnih očes je 20 mm (za ribolov sardele in sardona).

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Od leta 2012 dalje se v Sloveniji ta tehnologija ne uporablja. Sicer pa so ribiči lovili v celotnem morju RS (nad 3 NM) ter tudi v mednarodnih vodah.

LADJEVJE

V obdobju od 2005 do 2017 sta pelagično vlečno  mrežo uporabljali dve ribiški plovili, ki sta lovili v paru in vlekli isto mrežo. Plovili sta bili dolgi 29,13 m. Moč posameznega plovila je bila 600 kW, nosilnost pa 156,2 bruto tone. Po letu 2011 zasledimo le maloštevilne poizkuse uporabe pelagične vlečne mreže.

RIBOLOVNE VRSTE IN IZTOVOR

V obdobju od 2005 do 2011 so s pelagičnimi vlečnimi mrežami, upravljanih z dveh plovil, ujeli 31 vrst. Glede na maso iztovora sta bili najpomembnejši sardela (Sardina pilchardus; 54 %) in sardon (Engraulis encrasicolus; 40 %), sicer tudi ciljni vrsti tega ribolovnega orodja. Povprečni letni iztovor plovil, ki so lovila s to tehnologijo, je bil v obdobju od 2005 do 2011 456 t. Leta 2012 sta edini plovili, ki sta lovili na tak način, prenehali z ribolovom. V obdobju do leta 2011 je iztovor plovil, ki so lovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami, upravljanih z dveh plovil, predstavljal 52 % slovenskega iztovora. Povprečna letna vrednost iztovora je po letu 2008 znašala 558.280 EUR.

OPIS

To je ribolovno orodje, sestavljeno iz pravokotnega kovinskega okvirja, na obod katerega je pritrjena mreža. Na spodnjem delu okvirja so lahko nameščeni kovinski zobje, ki se med vleko zarijejo v morsko dno. Strgača je z jeklenicami povezana na plovilo, ki jo vleče za seboj. Namenjena je večinoma ribolovu školjk na muljastem ali peščenem dnu.

RAZLIČICE ORODJA PRI NAS

V obdobju od 1985 do 1990 so s strgačo – ramponom pri nas lovili večinoma školjke velike pokrovače (Pecten jacobaeus), podolgovate srčanke (Laevicardium oblongum) ter nagubanega kozolnjaka (Microcosmus sulcatus).

VPLIVI RIBOLOVNEGA ORODJA

Strgača ima velik vpliv na morsko dno. Z zobmi, podobnimi grabljam, orje tudi do 15 cm v morsko dno. Pri tem zajame veliko neželenih bentoških organizmov. Večina teh organizmov sicer preživi, vendar strgača povzroča poškodbe ciljnih vrst, ki jih zaradi tega zavržejo.

OMEJITVE UPORABE

V teritorialnih vodah RS je uporaba strgače prepovedana. Sicer pa je največja odprtina okvirja strgače omejena na največ 3 m.

KJE IN KDAJ SE UPORABLJA

Ker je pri nas uporaba prepovedana, bi lahko z njo lovili le v mednarodnih vodah.