Zajamčena tradicionalna posebnost | Sheme kakovosti, Zajamčena tradicionalna posebnost |

Zajamčena tradicionalna posebnost

    Zajamčena tradicionalna posebnost (angl. Traditional Speciality Guaranteed) je evropska shema kakovosti, s katero se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava. Te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

    Pestrost slovenske pokrajine in raznolikost pridelave hrane sta v Sloveniji izjemni, kar je tudi glavni razlog za našo nadvse bogato kulinarično dediščino.

    Slovenske jedi so prepoznavne in imajo značaj. A tipične slovenske jedi niso le hrana – gradniki njene celostne podobe so kuhanje z lokalnimi in sezonskimi sestavinami, pridelanimi v značilnem okolju, unikatni postopki ter pristopi k pridelavi in pripravi. Nadvse pomembna sta način postrežbe in edinstveno gostoljubje, ki izvira iz določenega okolja. Ne nazadnje pa tudi tradicija, ki jo posamezniki uspešno ohranjamo ob praznikih, različnih praznovanjih in kulinaričnih festivalih. Iz take edinstvene kombinacije lahko nastane nepogrešljivi okus po – domačem.

    Pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, so natančno opredeljeni v specifikacijah.

    prekmurska gibanica

    Prekmurska gibanica

    Prekmurska gibanica je dobila ime po narečni besedi güba, kar pomeni guba. Ima svojevrsten recept, ki se prenaša iz roda v rod ter edinstven način izdelave, ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti in znanja. Osnova jedi je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, oreh in jabolka), med katerimi je plast vlečenega testa. Nadevi se ponovijo v točno določenem zaporedju in vsak dvakrat. Na vrhu zadnje pasti nadeva je vlečeno testo, prelito s kislo ali sladko smetano, v katero je umešan rumenjak, ali pa je samo premazana z maščobnim prelivom.

    idrijski žlikrofi

    Idrijski žlikrofi

    Idrijski žlikrofi so tradicionalna jed, pripravljena iz testa, ki je podobno tistemu za testenine, le da je malce mehkejše. Polnjeni so s krompirjevim nadevom, narejenim iz krompirja, zaseke ali prekajene slanine, čebule, začimb in dišavnic. Imajo značilno obliko klobuka, robovi so zavihani, na vrhu je vtisnjena vdolbinica. V kulinariki so cenjeni kot priloga ali kot samostojna jed, najraje jih ponudijo z bakalco, jedjo iz koštrunovega mesa in zelenjave.

    Belokranjska pogača

    Belokranjska pogača

    Belokranjska pogača je vrsta nizkega kruha, narejenega po svojstveni recepturi. Je okrogla, premera približno 30 cm, na sredini visoka 3 do 4 cm, ob robovih 1 do 2 cm. Po vrhu je zarezana na kvadrate s poševnimi črtami s približno medsebojno razdaljo 4 cm, premazana s stepenim jajcem in posuta s kumino in debelo zrnato soljo. Pečene se ne reže, ampak lomi po zarezanih poševnih črtah, najbolj slastna pa je še topla.

    Slovenska Potica

    Slovenska potica

    Slovenska potica je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih prazničnih jedi. Najstarejši recept za potico je objavil Janez Vajkard Valvasor, prvi slovenski enciklopedist, v delu Slava vojvodine Kranjske leta 1689.

    Sedanja značilna oblika slovenske potice, spečene v posebnem lončenem ali kovinskem pekaču, imenovanem potičnik ali potičnica, je stara nekaj več kot dvesto let.

    Slovenska potica je lahko pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, ta je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem.

    Prednosti za proizvajalce in za potrošnike

    Standardizirani lokalni recept pridelave ali predelave živil zagotavlja enotno kakovost pri vseh proizvajalcih, zato je večja in stabilnejša tudi njihova konkurenčnost. Ker proizvajalci izpolnjujejo želje potrošnikov po avtentičnih proizvodih boljše kakovosti, se večata zaupanje in potrošnja ter s tem tudi skupni obseg proizvodnih količin. Potrošnikom se po drugi strani zaradi nadzora kakovosti, ki ga izvaja neodvisni kontrolni organ, zagotavljata stalna kakovost in enotno označevanje (zaščitni znaki, simboli Evropske unije, enotne navedbe), na osnovi katerega lahko izdelek laže ločijo od drugih kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so na voljo v trgovinah.

    V Evropski uniji je bila že leta 1992 sprejeta zakonodaja s področja zaščite kmetijskih pridelkov in živil. V Sloveniji smo z Zakonom o kmetijstvu iz leta 2000 sprejeli sheme kakovosti, ki izboljšujejo življenjski standard na območjih zaščite, oblikujejo pridelovalne in predelovalne poti, pomembno vrednotijo znanje in delo pridelovalcev in predelovalcev, ohranjajo in celo povečujejo zaposlenost na območjih zaščite, predvsem pa ohranjajo slovensko kulturno dediščino ter izročilo tradicije.

    Vse sheme kakovosti:

    Seznam certificiranih proizvajalcev zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil.
    Publikacija Slovenski zaščiteni kmetijski proizvodi in živila.
    Seznam vseh zaščitenih proizvodov v EU.
    Specifikacije zaščitenih proizvodov.

    Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
    Ostani na tekočem