Ekološki proizvodi
V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in tako zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo. Pri tem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti.
Ekološki proizvodi ter ekološko kmetijstvo predstavljajo obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen tudi v slovenskem kmetijskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne danosti vključno z različnimi tipi pokrajin in bogato krajinsko členitvijo ter velikim deležem gorsko-višinskih kmetij in drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Ima odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja.
Ekološko kmetijstvo za trajnostno gospodarjenje
Ekološko kmetijstvo v največji možni meri vpliva tudi na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma rejo, prilagojeno živalskim vrstam in pasmam. V ekološkem kmetijstvu se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali. Gre za sledenje naravnim metodam ter kroženju snovi v naravi. V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in tako zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo.
Ekološka hrana je kakovostna in varna
Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo visokokakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je pri tem načinu kmetovanja prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti, praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično – pri potrošnikih.
V Sloveniji ekološko kmetovanje spodbujamo tudi z različnimi podporami.
Število ekoloških kmetij v Sloveniji narašča
Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oziroma predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Dosedanji trend povečevanja ekoloških površin in vstopa ekoloških kmetij v kontrolo predstavlja stalno rast, kar je pričakovati tudi v prihodnjem obdobju. Še vedno pa se kaže nujna potreba po večji količini pridelkov in organiziranem nastopu na trgu za osveščanje potrošnikov in tudi pridelovalcev.
Ekološka živila prepoznate po enotni označbi
Kmetijske pridelke oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji, se mora označevati z enotno označbo ekološki in to le potem, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES. Pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil je obvezna uporaba evropskega logotipa. Poleg označbe ekološki se lahko uporabljajo tudi okrajšave kot sta „bio” in „eko”.
Več informacij boste našli na strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma na tej povezavi.
Spletni iskalnik ekoloških certifikatov se nahaja na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Preberite več člankov na temo Ekološko >