Letos poteka že 11. Tradicionalni slovenski zajtrk

datum: 18.11.2021
Tradicionalno slovenski zajtrk

V slovenskih vrtcih, osnovnih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter drugih institucijah oz. javnih zavodih danes poteka Tradicionalni slovenski zajtrk pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«.

V skoraj 1000 vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji danes obeležujejo dan slovenske hrane in izvajajo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki letos nosi slogan »Zajtrk s sadjem – super dan!«.

Postreženih že skoraj 3 milijone zajtrkov

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se je v desetletju obstoja dobro zasidral v prakso vrtcev in osnovnih šol, zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter drugih institucij oz. javnih zavodov. V desetih letih trajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je bilo tako postreženih med 2,5 in 3 milijoni zajtrkov.

Tradicionalni slovenski zajtrk je za otroke poseben »praznik«, saj se nanj pripravljajo z raznimi dogodki, samo doživetje zajtrka pa nadgrajujejo z izobraževanji o pomenu lokalne hrane, zdravega načina prehranjevanja, obiščejo jih tudi lokalni čebelarji. Na ta dan postrežejo tradicionalna živila zajtrka, kot so med, maslo, mleko, kruh, jabolka ali drugo sveže in suho sadje, sam projekt pa spodbuja, da po lokalnih živilih posežemo tekom celega leta in jih kupimo na najbližji kmetiji oziroma pri najbližjem pridelovalcu in zadrugi.

Naj bo lokalna hrana na mizi tekom celega leta

Glavni namen dneva slovenske hrane je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, ki se ji na ta dan nameni dodatno pozornost. Letošnje leto je tudi mednarodno leto sadja in zelenjave, zato gre poseben poudarek pomenu lokalne samooskrbe s sadjem in zelenjavo. Pobuda letošnjega leta je tako usmerjena v vključevanje domačega sezonskega sadja in zelenjave ob ostalih živilih na domače mize tekom celega leta.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je ob tej priložnosti poudaril, da moramo povezati pridelovalce med seboj, da bo sodelovanje z javnimi prehranskimi obrati lažje in učinkovito ter da bodo na voljo zadostne količine za dnevne dobave in ustrezne logistične povezave. »Kot resorni minister sem zadovoljen z rastjo povpraševanja po hrani slovenskega porekla. Smer je prava, verjetno bo treba preteči obdobje generacij, da bo prišlo do drugačnih odločitev pri potrošnikih, in seveda: na drugi strani moramo pridelovalci delati tako, da nam bodo potrošniki tudi čez desetletja še naprej zaupali.«